Zadnji dan Drage, v nedeljo, 1. septembra 2024, so slovesno izročili 13. Peterlinovo nagrado uglednemu koroškemu Slovencu in diplomatu dr. Valentinu Inzku, predsedniku NSKS (Narodnega sveta koroških Slovencev) in dolgoletnemu visokemu predstavniku EZ za BiH. Inzko je kot avstrijski veleposlanik delal v številnih mestih in državah po svetu, med drugim med letoma 2005 in 2009 tudi v Ljubljani.

Narodne povezave med matico, zamejstvom in zdomstvom

Osrednja nedeljska tema je bila razprava Tri Slovenije – ena domovina? o narodnih povezavah med matico, zamejstvom in zdomstvom, ki jo je vodila Erika Jazbar. Sodelovali so komparativistka in doktorica filozofskih znanosti, dekanja Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze ter vodja programa na Slovenski matici Ignacija Fridl Jarc, direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI in družboslovec Devan Jagodic ter Mariana Poznič, rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu, odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino, predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu ter urednica tednika Svobodna Slovenija.

Ignacija Fridl Jarc FOTO: Ivo Žajdela

Slovenstvo: krščanski etos, eros, in etos

Ignacija Fridl Jarc je spomnila, da Slovenska matica povezuje vse akterje, tudi Slovence v zamejstvu in po svetu. Matica pomeni domovino, žarišče in stičišče. Po dogodkih na slovenskih matici ugotavlja, da potrebujemo Slovence v zamejstvu in po svetu, da nam pričujejo o slovenstvu. Te nadvse pomembne teme, slovenstva, ne smemo prepustiti zakonodaji in predpisom.

Poudarila je, da je slovenstvo temelj, ki ga nosi Slovenec v svojem srcu. Slovenstvo bomo ohranjali, če bomo nosili v srcu krščanski etos, eros, to je ljubezen in vitalizem, ter etos, ki je narodna zavest. V Sloveniji nam primanjkuje predvsem erosa, to je ljubezni do slovenstva. Vprašala nas je vse skupaj, zakaj smo ga izgubili. Tudi zato je pomembno, da nam slovenstvo prinašajo Slovenci iz sveta.

Fridlova je ob tem prebrala nekaj odlomkov iz nove knjige, ki jo pripravljajo pri Slovenski matici, iz dnevniških zapisov Alojza Rebule, kjer pisatelj govori o slovenstvu.

Danes se slovenstvo odraža pri razumevanju kulture in naroda. Pri tem je opozorila, da smo v svetu soočeni s prebujenstvom. Z izključevanjem vzpostavljajo nove ideologije. Soočeni smo, tudi poudarjeno v Sloveniji, s terorjem besede določenih ideoloških skupin.

Biti moramo ponosni na slovensko identiteto. Slovenci smo danes pri tem razcepljeni. Opozorila je na pomen slovenskega jezika in na odnos do njega.

Živimo v času »tekoče družbe«

Devan Jagodic je dejal, da se slovenska skupnost v zahodnem zamejstvu nahaja sredi velikih sprememb. Živimo v času »tekoče družbe«, ko meje izgubljajo svoj pomen. Z raziskavo so prišli do naslednjega mozaika identitet oziroma jezikovnih položajev: 20.000 Slovencev je osrednja manjšina in so zavedni Slovenci, 17.000 jih je na obrobju, z majhno narodno zavednostjo, 27.000 pa zunaj manjšinske skupnosti, brez narodne zavednosti (skupaj vseh je 64.000). Spomnil je na pomen slovenskih vrtcev in šol na Tržaškem, saj danes polovica nadaljuje šolanje na slovenskih fakultetah.

Mariana Poznič FOTO: Ivo Žajdela

Argentinski (slovenski) čudež je posledica trdega dela

Mariana Poznič je dejala, da pripada slovenski politični emigraciji v Argentini. Spomnila je, da je leta 1945 Slovenijo zapustila elita, to je izobraženi in bolj premožni ljudje. S tem se je ta del emigracije razlikoval od prejšnjih in kasnejših, ko so šli po svetu zaradi dela in kruha. Omenila je t. i. argentinski (slovenski) čudež, ki je posledica trdega dela. Veliko ljudi se je žrtvovalo za slovenstvo, mladi so hodili v (dodatne) slovenske šole ob sobotah. Izpostavila je tudi veliko željo političnih emigrantov po demokratični in samostojni Sloveniji. V ospredju je bila seveda demokratična, saj so morali domovino zapustiti zaradi (komunističnega) nasilja, ko so morali reševati svoja življenja.

Nujnost povezanosti s Slovenijo

 Pozničeva je izpostavila nujnost povezanosti s Slovenijo, saj nove generacije odraščajo v tujem okolju, kar ima nanje močan vpliv. Pri tem je omenila pomembnost obiskov iz Slovenije. Dejala je, kako zelo pomemben je bil obisk škofa iz Slovenije ter predsednika Slovenije Boruta Pahorja, ki je bil prvi in do zdaj edini predsednik, ki jih je obiskal. Ti obiski so zelo pomembni za vzpodbujanje narodne identitete. Tako so pomembni tudi obiski dijakov RAST, ko končajo šolanje, da obiščejo domovino svojih prednikov. S tem so soočeni s čistim slovenskim jezikom, kar v Argentini nikakor niso.

Video posnetek razprave: youtube

Danijel Devetak, Temeljni nosilec slovenstva je človek, ki nosi narodnost v srcu, Poznič, Jazbar, Fridl, Jagodic, Draga, Opčine, Novi glas, 5. 9. 2024

1/3