Foto: Pexels


Še vedno te vidim, kako sediš na gugalnici na vrtu pred hišo. Dvigaš se visoko v nebo, ki je čisto jasno, brez enega samega oblačka. Pred tabo je še vse življenje. Vsaj tako se je takrat zdelo. Potem pa si, kar naenkrat, odrasla.

Med tvoje lase se mimogrede prikrade že kakšen las sive barve, vsakodnevne obveznosti se začnejo kopičiti in za vse svečke na torti nenadoma ni več prostora. A ko zaprem oči, te še vedno vidim, kako sediš na tisti gugalnici. Še vedno čutim topel poletni veter in okušam svobodo, ki je takrat polnila tvoje srce.

Danes bi ti rada napisala, da življenje teče neverjetno hitro. Čeprav tvoji počitniški dnevi tečejo zelo počasi, dnevi med šolskim letom pa še bolj, se življenje hitro vrti.

Pogled dvigni više

Veliko talentov in sposobnosti imaš in že zdaj zelo dobro veš, kaj želiš početi v življenju. Kaj je tisto, kar te zares osrečuje. Zato se z vso močjo okleni svojih sanj in jim sledi, čeprav boš še ničkolikokrat slišala, da to ni dovolj, da se ne izplača in da bi bilo boljše, če bi počela kaj bolj koristnega.

V svetu, kjer velikokrat ni prostora za človeka, kaj šele za Boga, se zlahka izgubiš. Zlahka se izgubiš v prilagajanju, primerjanju z drugimi in v hlepenju po dosežkih. Miselnost tega sveta te hitro pokrije z žalostjo in neuspehom. Zato usmeri svoj pogled više – ne v ta svet, ampak v oni, ki te še čaka. Zavedaj se svojih talentov, saj so to darovi, ki so ti dani od Boga.

Ne boj se pričati o Njegovi ljubezni. Čeprav dostikrat ne boš našla pravih besed, dostikrat boš, tako kot vsi, sprejemala napačne odločitve in ubirala napačne poti, se zavedaj, da je Njegovo usmiljenje močnejše od vseh odločitev, ki jih – ali pa jih ne – sprejmeš v življenju.


Foto: Ben White


Morda pa so vse velike, odločilne in pomembne stvari v življenju ravno tiste, ki jim mi dajemo etiketo »nič posebnega«.

Kljub temu da nisi pretirano družabna, morda celo nekoliko samotarska, ti bo dobri Bog poslal na pot veliko zares izjemnih ljudi. Točno takrat, ko jih boš potrebovala; in izrekli bodo natanko tiste besede, ki si si jih tako želela slišati. Čudoviti ljudje so to in ob njih se boš počutila varno, spoštovano in ljubljeno. Poskrbeli bodo zate, ti pa bodi zanje hvaležna. Vsak dan znova, kajti naš čas je odmerjen.

Odločitve so Božji dar

A vendarle – morala se boš tudi posloviti. Večkrat, kot bi si želela. Morala se boš posloviti od ljudi, krajev in morda tudi od (nekaterih) svojih načrtov. Ne glede na to, kako boleče je oditi, in ne glede na to, kako zelo zlomljeno je ob tem tvoje srce, pa vedi, da je vsako slovo in vsaka (od)ločitev čisti dar od Boga. On te bo vodil po vseh poteh življenja.

Vendar to pomeni, da te bo včasih vodil v puščavo ali džunglo, včasih v sanjsko deželo, kjer se zdi, da so izpolnjene vse želje. Spet drugič se ti bo morda zdelo, da te je pustil samo v velikem mestu brez zemljevida.

A ni tako. Zgodilo se bo, da včasih ne boš slišala Njegovega glasu, saj ti bo svet govoril marsikaj: kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in kaj se ne spodobi, kaj se izplača, kaj vse bi morala že doseči in kaj vse se od tebe pričakuje … Ta svet je glasen in hrupen, a ta svet je tudi končen. Božja ljubezen pa, ki nam z vsakim dnem bliže prihaja naproti, je večna in neskončna!

Zato, draga moja najstnica, pogumno stopaj po poteh življenja. Kajti tudi tvoja pot se bo nekoč končala oziroma, bolje rečeno – začela. Za vedno.

P. S.: Poleg »zemeljskih« ljudi ne pozabi na množico pomočnikov v nebesih. Ena izmed njih je tvoja krstna zavetnica sv. Terezija Deteta Jezusa. Zelo ti je podobna. Na prvi pogled krhka in občutljiva, a bila je tudi pogumna, vztrajna in celo trmasta, ko je bilo to potrebno. Neomajno je zaupala v Božjo ljubezen. Pokliči jo na pomoč v kriznih časih, saj nam je obljubila, da bo trosila »rdeče vrtnice« na zemljo, če jo bomo le prosili. Zagotavljam ti, prav vedno te bo slišala!


*Članek je objavljen v rubriki Razmišljamo v novi Naši družini (29/2020), ki jo lahko prelistate TUKAJ.*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*