Kot smo poročali že TUKAJ, so prireditelji na letošnjo Drago ponesli tudi duh velikega rojaka, akademika, pisatelja, profesorja, misleca, Družininega sodelavca in zavednega Slovenca Alojza Rebule (1924–2018), ob 100. obletnici njegovega rojstva. V ta namen so 59. študijske dneve tudi uvrstili v niz jubilejnih prireditev V Rebulovem vetru.

Peterlinova nagrada Inzku

Zadnji dan Drage, v nedeljo, bodo ob 15.30 slovesno izročili 13. Peterlinovo nagrado uglednemu koroškemu Slovencu in diplomatu dr. Valentinu Inzku, predsedniku NSKS (Narodnega sveta koroških Slovencev) in dolgoletnemu visokemu predstavniku EU za BiH. Inzko je kot avstrijski veleposlanik delal v številnih mestih in državah po svetu, med drugim med letoma 2005 in 2009 tudi v Ljubljani.

To ne bo simpozij o Rebuli

Predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj je v pogovoru za Slovenski informativni program deželnega sedeža RAI potrdil, da bo letošnja Draga v znamenju 100. obletnice Rebulovega rojstva, kar pa ne pomeni, da bo postala nekakšen simpozij o Alojzu Rebuli, temveč bodo na tokratnih študijskih dnevih obravnavali teme, ki so bile pokojnemu akademiku še zlasti blizu.

Ključne teme

Te teme so: vloga klasične izobrazbe v dobi umetne inteligence, evropska demokracija pod vprašajem, umetnost in vera ter narodne povezave med matično, zamejsko in zdomsko Slovenijo. Draga mladih pa se bo po drugi strani osredotočila na vprašanje trajnostnega razvoja in energetike prihodnosti. Celoten program je TUKAJ, v nadaljevanju pa predstavljamo letošnje predavatelje.

Prof. dr. Marko Marinčič

Prof. dr. Marko Marinčič je redni profesor za rimsko in grško književnost na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete, veliko pa tudi prevaja iz latinskega in grškega jezika. Za prevod Vergilijevih Eklog in Georgik je leta 1996 prejel Sovretovo nagrado, za prevod Ajshilove Oresteje pa leta 2009 Smoletovo. Je tudi urednik znanstvene revije Keria, Studia Latina et Graeca in član uredniških odborov revij Centopagine, Incontri di filologia classica in Vergilius.

Dr. Tina Paljk

Dr. Tina Paljk je Furlanka in Slovenka iz Ogleja. Po maturi na klasičnem liceju Primoža Trubarja v Gorici je študirala kemijsko inženirstvo na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Po magisteriju je kot mlada raziskovalka delala v skupini za moderne baterijske sisteme pod mentorstvom prof. dr. Roberta Dominka na ljubljanskem Kemijskem inštitutu in doktorirala marca lani. Odtlej nadaljuje delo na litij-ionskih baterijah v ajdovskem podjetju Pipistrel Vertical Solutions, kjer je zaposlena kot razvojna inženirka v Laboratoriju za napredne letalske rešitve.

Prof. dr. Ernest Ženko

Prof. dr. Ernest Ženko je redni profesor za filozofijo kulture in znanstveni svetnik na Univerzi na Primorskem. Pedagoško in raziskovalno je vpet v delo fakultet za humanistične študije ter za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, kjer sodeluje v okviru študijskih programov Komuniciranje in mediji, Kulturni študiji in antropologija, Zgodovina in Biopsihologija. Njegova interesna področja vključujejo filozofijo, estetiko, umetnost, film, fotografijo in zadnje čase tudi etiko umetne inteligence. Je vodja Delovne skupine za ustanovitev Centra za umetno inteligenco na Univerzi na Primorskem in član Delovne skupine za umetno inteligenco Evropskega združenja univerz.

Dr. Ana Oberlintner

Dr. Ana Oberlintner je diplomirala in magistrirala iz kemijskega inženirstva na Univerzi v Ljubljani, lani pa doktorirala na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Za svoje delo je prejela štipendijo L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti in Preglovo nagrado za izjemno doktorsko delo s področja kemije in sorodnih ved. Zaposlena je na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V raziskovanju se osredotoča na izkoriščanje biomase, ključnega in obnovljivega vira v energetiki, za zmanjšanje emisij in trajnostno prihodnost.

Prof. dr. Matjaž Valant

Prof. dr. Matjaž Valant je poklicno pot začel na ljubljanskem Inštitutu Jožef Stefan z raziskavami materialov za mikrovalovne tehnologije, doktoriral iz kemije na Univerzi v Ljubljani in kariero nadaljeval s podoktorskim študijem na Univerzi v Pensilvaniji. Z leti je svoje raziskave vse bolj osredotočal v smeri polprevodniških materialov za trajnostne tehnologije in ustanovil Laboratorij za raziskave materialov na Univerzi v Novi Gorici, kjer je zdaj vodja. Predlani je ustanovil in vodi Center zelenih tehnologij za prenos znanja in inovacij iz akademskih laboratorijev v industrijo. Je prorektor za trajnostni razvoj in tehnologije Univerze v Novi Gorici.

Dr. Tomaž Žagar

Dr. Tomaž Žagar je univ. dipl. fizik, doktor jedrske energetike in diplomant 1. generacije mednarodne šole vodenja na jedrskem področju World Nuclear University. Z jedrskimi tehnologijami se ukvarja že nad 25 let na področjih raziskav, izobraževanja in uporabe v industriji. Zaposlen je v GEN energiji in predava na mariborski Fakulteti za energetiko. Od leta 1997 je član Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, kjer je bil urednik glasila Jedrce, član upravnega in nadzornega odbora in je sodeloval pri organizaciji številnih mednarodnih konferenc društva, ki mu od leta 2018 predseduje.

Prof. dr. Peter Jambrek

Prof. dr. Peter Jambrek je študiral v Ljubljani in Čikagu. Je rektor Nove univerze in profesor ustavnega prava in prava človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije in na Evropski pravni fakulteti v Sloveniji. Ima bogato akademsko kariero doma in po svetu. Bil je član znanstvenega odbora Agencije EU za temeljne pravice in član Beneške komisije, sodnik in predsednik Ustavnega sodišča in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice. Prispeval je k osamosvojitvi Slovenije in k razvoju njene ustavne demokracije kot eden avtorjev slovenskega nacionalnega programa in prvih osnutkov slovenske ustave ter kot eden ključnih pobudnikov za plebiscit o osamosvojitvi Slovenije.

Mag. p. Branko Cestnik

Mag. p. Branko Cestnik je gimnazijo obiskoval v Ljubljani in na Ptuju. Po vojaškem roku v JLA je vstopil v red klaretincev, ki ga je poslal na študij v Rim. Študij filozofije je zaključil z nalogo o Albertu Camusu, teologije z nalogo o teologiji lepote pri Pavlu Evdokimovu, pedagogike in komunikacije pa z magisterijem Iskanje Boga v gledališču Eugena Ionesca. Leta 1995 je bil posvečen v duhovnika, ob tem piše članke in kolumne, napisal je tudi štiri zgodovinske romane: dva na temo antičnega krščanstva, dva pa na temo druge svetovne vojne. Na Dragi predava drugič.

Dr. Ignacija Fridl Jarc

Dr. Ignacija Fridl Jarc je diplomirana komparativistka, doktorica filozofskih znanost in dekanja Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Bila je državna sekretarka na kulturnem ministrstvu (2020–2022). Napisala je nad 300 literarnih, gledaliških in filmskih ocen in za kritiško delo prejela Stritarjevo nagrado (2000). Sodelovala je v številnih strokovnih žirijah, se ukvarjala z antično filozofijo, izdala monografijo Jezik v filozofiji starih Grkov (2001) in sodelovala pri prevodu Fragmentov predsokratikov iz starogrščine. Piše literarnozgodovinske študije in opravlja naloge vodje programa na Slovenski matici.

Dipl. iur. Mariana Poznič

Dipl. iur. Mariana Poznič, rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu, je odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Od mladih nog je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, v slovenskih društvih in domovih, tudi z vodilnimi vlogami, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je urednica tednika Svobodna Slovenija, v njem objavlja tudi daljše intervjuje in kolumne, sodelovala je na več simpozijih in inštitucionalnih dogodkih in objavljala v več zbornikih. Trenutno je predstavnica Slovencev iz Argentine v vladnem Svetu za Slovence po svetu.

Dr. Devan Jagodic

Dr. Devan Jagodic pa je družboslovec. Diplomiral je iz medkulturnih ved na Leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu in tam tudi doktoriral iz sociologije. Od leta 2021 je direktor SLORI (Slovenskega raziskovalnega inštituta). Predmet njegovega znanstvenega raziskovanja so razvojni procesi na obmejnih in narodnostno mešanih območjih, sociolingvistični vidiki etično-jezikovnih skupnosti v stiku in manjšinska vprašanja. Je avtor številnih znanstvenih, strokovnih in preglednih člankov in urednik publikacij.