Milan Komar je ključni mislec moderne slovenske realistične filozofije. Simpozij bo podal zgodovinske izkušnje in premisleke, ki bodo izhajali iz vseh treh delov slovenskega narodnega prostora – matične države, zamejstva in zdomstva – in se bodo navdihovali pri temeljnih idejnih osvetlitvah, ki jih o poteku zgodovine nudi Komarjeva knjiga.

Vsakdo je trden v svojem. Dom je rezultat tega. Dom je že derivat tega prvega domačega stanja (oikos). Bistvena in ontološka svojskost rodi svojskost v sociološkem smislu. Skupek družin tvori pleme, nato domovino, toda bistveno je prvo. (Milan Komar)

Domala edini narod z izkušnjo nasilja vse treh totalitarizmov

Slovenci smo domala edini narod, ki je doživel nasilje vseh treh totalitarizmov. Premisleki o zlu, ki smo ga morali kot narod utrpeti, bodo segli tudi k refleksiji slovenske sedanjosti in skupne evropske prihodnosti. Odprli bodo pogled na bridke izkušnje treh Slovenij s tremi totalitarizmi v perspektivi, ki bi jo, podobno kot filozof Komar svojo analizo, lahko imenovali transhistorična.

Vabilo na simpozij

Simpozij za raznolike kulturne segmente slovenske javnosti

»Simpozij treh Slovenij smo priredili, ker je vsak prostor Slovenije, matični, zamejski in zdomski, imel svojo posebno izkušnjo z zlom totalitarnih režimov. To zlo je v nekaterih vidikih ostalo nepredelano, neozaveščeno in zato nepremagano. Knjiga prof. Milana Komarja, ki je izšla ob avtorjevi 100-letnici, z izredno močjo osvetljuje idejne osnove, ki so vsem trem nasilnim režimom skupne. S to osvetlitvijo je simpozij namenjen raznolikim kulturnim segmentom slovenske javnosti, koristil bi vsem,« je simpoziju na pot za spletno Družino pojasnil organizator dr. Matija Ogrin.

Celoten simpozij bo mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na YouTube kanalu Družina media.

Kako je toliko zla moglo nastati in se nakopičiti v treh sistemih?

Kakor mnoge Slovence je tudi Milana Komarja prizadelo nasilje vseh treh totalitarnih režimov, nadaljuje dr. Ogrin, toda … »Drugače od mnogih je bilo pokojnemu prof. Komarju dano, da je to zlo preživel, in še zelo drugače od mnogih je pri njem to, da je potem vse življenje intenzivno premišljeval, kako je toliko zla moglo nastati in se nakopičiti v teh treh sistemih. Katere ideje so te sisteme ustvarile? Ali so te ideje danes premagane? Ali ne živijo še dalje, razpostavljene v drugačnih modnih vzorcih? Denimo ideja, da za človekom ne stoji Stvarnik, temveč je človek gola biološka narava, ki jo smemo po mili volji prenarejati? Ta ideja danes vlada mnogim aktivizmom, toda bila je tudi vodilna ideja koncentracijskih taborišč,« poudarja dr. Ogrin.

Katere ideje so te sisteme ustvarile? Ali so te ideje danes premagane? Ali ne živijo še dalje, razpostavljene v drugačnih modnih vzorcih? (Matija Ogrin)

V živo na YouTube kanalu Družina media

Po pozdravnih besedah ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch in akademika Zorka Simčiča se bodo za mikrofonom izmenjali ugledni govorci iz matične države, zamejstva in zdomstva, vse bo mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na YouTube kanalu Družina media.

»Drugače od mnogih je bilo pokojnemu prof. Milanu Komarju dano, da je to zlo preživel, in še zelo drugače od mnogih je pri njem to, da je potem vse življenje intenzivno premišljeval, kako je toliko zla moglo nastati in se nakopičiti v teh treh sistemih.« FOTO: Tatjana Splichal

Iz zamejstva

Iz zamejstva bodo spregovorili Erika Jazbar (Krasove pripomnje, Trst 1946. Kontekst nastajanja eseja mladega Milana Komarja), Peter Černic (Milan Komar in miselna izhodišča katoliške kritike totalitarizma), Tomaž Simčič (Kjer antifašizem zleze pod kožo. Poskus zgodovinsko-psihološke skice) in Ivo Jevnikar (Nacizem in Primorska, med načelnostjo in pragmatizmom).

Iz zdomstva

Iz zdomstva, iz Buenos Airesa, bosta sodelovala Jure Komar iz družine Komarjevih, predsednik Zedinjene Slovenije (Prva leta zdomstva dr. Milana Komarja), in Martin Sušnik iz argentinske ustanove Fundacion Emilio Komar (Temelji demokracije: med utrjevanjem in rušenjem).

Knjiga prof. Milana Komarja, ki je izšla ob avtorjevi 100-letnici, z izredno močjo osvetljuje idejne osnove, ki so vsem trem nasilnim režimom skupne. (Matija Ogrin)

Iz matične države

Iz matične države pa bodo za govorniški oder stopili Blaž Ivanc (Drža intelektualca v begunstvu: primera Milana Komarja in Evgena V. Spektorskega), Jože Dežman (Smrt in dialog ali nemci in bela nevesta), Bojan Žalec (Realizem in svoboda: resonanca s stvarnostjo in rezilienca človečnosti) in Ivan Štuhec (Totalitarizmi v družbenem nauku Cerkve).

Jeseni se nam obeta predavanje Martina Sušnika, filozofa iz Argentine, ki bo zagotovo imenitna poglobitev. (Matija Ogrin)

Izkušnja trpljenja vseh treh Slovenij

»Izpostavil bi izkušnjo trpljenja vseh treh Slovenij: nekaj pričevanj in premislekov o njej bomo slišali v prispevkih. Ustvariti moramo kulturo spominjanja, ki bo izkušnjo slovenskega trpljenja ohranjala in premišljala, ker je izredno pomembna za to, da ostanemo v stiku z resničnostjo. Za Slovence v zgodovini je vitalno pomembno, da vedo za svoje lastno trpljenje in njegove učinke,« je ob seznamu govorcev in njihovih prispevkov podčrtal dr. Ogrin.

Prof. dr. Milan Komar je ključni mislec moderne slovenske realistične filozofije. FOTO: arhiv Svobodne Slovenije

Iz knjige prof. dr. Milana Komarja

»Vsakdo je trden v svojem. Dom je rezultat tega. Dom je že derivat tega prvega domačega stanja (oikos). Bistvena in ontološka svojskost rodi svojskost v sociološkem smislu. Skupek družin tvori pleme, nato domovino, toda bistveno je prvo,« je v zloženki ob simpoziju navedena misel Milana Komarja.

Ob 100. obletnici rojstva prof. dr. Milana Komarja je izšla knjiga »Fašizem, nacizem, marksizem – transpolitična perspektiva«.

»Filozofija generičnega bitja (skupna vsem totalitarnim režimom) je sovražna temu, kar je človekovo svoje, lastno. Idealizem in razsvetljenstvo sta svetovljanska. V prid generičnosti se ne upošteva preteklosti. Poleg tega so želeli oblikovati nov tip človeštva; niso spoštovali človeške narave, ki je konsistentna. Obstaja nespremenljivo in temeljno človeško bistvo, ki ga ne moremo spremeniti, da bi proizvedli nov tip človeka. Če sanja o novem človeku s pomočjo nasilne revolucije, potem nimamo pojma ne o bistvu ne o redu. Resničnost lastnega naroda, kreposti domoljubja in družine, zvestoba lastni biti so tem zamislim v osnovi tuje,« je v knjigi »Fašizem, nacizem, marksizem – transpolitična perspektiva« še zapisal Milan Komar.

Jeseni predavanje Martina Sušnika

Pa zavod Philosophia perennis pripravlja ali načrtuje še kakšne podobne dogodke tudi v prihodnosti? Dr. Matija Ogrin odgovarja: »Takšni dogodki so odvisni od 'dobre volje' v strogem pomenu besede, to se pravi: od volje po dobrem. Človekovo visoko in 'strmo' dobro, h kateremu napreduje, je stik z resnico, poglobitev v resničnost. Jeseni se nam obeta predavanje Martina Sušnika, filozofa iz Argentine, ki bo zagotovo imenitna poglobitev.«