Zato je od korektnosti njihove izvedbe odvisna raven demokratičnega političnega življenja. Pri tem ne gre samo za formalna pravila, ki jamčijo svobodo političnega delovanja, kar je pogoj za politični pluralizem in večstrankarstvo. Pomembno je, da so volitve ne samo svobodne, ampak tudi poštene. To pomeni, da obstajajo pogoji za enakopravno volilno tekmo, kjer nobeden od političnih igralcev ni privilegiran in nobeden zapostavljen.

Mediatorska vloga medijev

Za zagotovitev enakih volilnih pogojev ni pomembna samo zakonska regulativa, ampak tudi določeni družbeni dejavniki. Eden takšnih je karakter medijskega prostora. Od tega, kako le-ta deluje, sta v veliki meri odvisni družbena in politična dinamika. Mediji namreč predstavljajo mehanizem komunikacije med akterji z različnih družbenih področij, pri čemer je še posebej pomembna njihova vloga mediatorja med državljani oz. civilno družbo na eni strani in oblastno-političnimi strukturami in njihovimi nosilci na drugi strani.

V primeru medijske dominacije določene politične, ideološke ali interesne opcije pride do zanikanja enega od temeljnih demokratičnih postulatov, tj. enakopravnosti političnega tekmovanja, saj določene politične alternative nimajo možnosti primerne artikulacije. Posledica tega je lahko umetno povzročeno neravnovesje političnega prostora. Zato je brez avtonomnega in pluralnega medijskega prostora, ki bi omogočil izražanje široke palete stališč, oblikovanih na podlagi različnih idejno-nazorskih in vrednotnih orientacij, kjer imajo različne družbene skupine možnost do svojega »glasu«, demokratičnost političnega življenja resno okrnjena.

Politično življenje demokratične družbe, ki je po svoji naravi pluralna, se lahko kvalitetno razvija le ob razvejanem in diverzificiranem medijskem prostoru.

Govorimo torej o pomenu medijskega pluralizma. Politično življenje demokratične družbe, ki je po svoji naravi pluralna, se lahko kvalitetno razvija le ob razvejanem in diverzificiranem medijskem prostoru, sestavljenem iz časopisnih, radijskih, televizijskih itd. organizacij, ki so dovzetne za stališča različnih idejno-nazorskih orientacij. Seveda takšnih, ki sodijo v okvir ustavne ureditve, se pravi, da pristajajo na temeljne postulate sodobne in demokratične družbe.

Vpliv na predvolilno kampanjo

Mediji igrajo še posebej pomembno vlogo v času pred volitvami, ker v veliki meri določajo, kako se bo odvijala predvolilna kampanja. Pomembno je namreč, da imajo vse politične stranke vsaj približno enake možnosti, da svoje kandidate, ideje in programske usmeritve čim bolj celovito predstavijo volivcem. Zato morajo imeti na voljo ustrezne medijske kanale.

Eden glavnih problemov postkomunistične Slovenije je prav v neuravnoteženosti medijskega prostora.

Vendar je eden glavnih problemov postkomunistične Slovenije prav v neuravnoteženosti medijskega prostora. Večina osrednjih medijev namreč bolj ali manj odkrito podpira stranke, ki sodijo na levi pol slovenske politike, ter zagovarja ideje, ki veljajo za levičarske. Na ta način ima ta politični tabor izrazito prednost v volilni tekmi. V športnem žargonu bi lahko rekli, da ima »prednost domačega igrišča«.

Nauki parlamentarnih volitev 2018

Pristranskost osrednjih medijev je prišla še posebej do izraza pred parlamentarnimi volitvami leta 2018. Takrat so v predvolilni kampanji mediji izrazito poudarjali nepravilnosti, povezane s Slovensko demokratsko stranko. Tako so »na veliki zvon obesili« razvpiti kredit, ki ga je ta stranka najela v Republiki Srbski. Medtem pa so bistveno bolj sumljiva početja, s katerimi so bile povezane leve stranke, skušali minimalizirati. Tipičen primer tega je afera s pranjem iranskega denarja v Novi Ljubljanski banki, pri čemur so imeli pomembno vlogo nekateri izpostavljeni ljudje iz stranke Socialnih demokratov (le-ta je ne nazadnje takrat vodila vlado). Čeprav je šlo tukaj za zneske, v primerjavi s katerimi je bil omenjeni kredit pravi drobiž. Nekateri novinarji so šli celo tako daleč, da so kritizirali poskuse internacionalizacije te afere.

Prav tako so večinski mediji zmanjševali pomen problemov, kot so ilegalne migracije iz tretjega sveta (pretežno iz muslimanskih držav), ki so bile takrat v razmahu. Razlog za to je dejstvo, da glede vprašanja migracij velika večina volivcev podpira stališča desnice, ki zagovarjajo bolj restriktiven odnos, se pravi strožji nadzor meja in manj radodarno azilno politiko. Izpostavljanje te tematike na predvolilnih soočenjih bi zagotovo škodovalo levici.

Z veliko mero gotovosti lahko trdimo, da bi bil (ne samo) na volitvah 2018 rezultat levice kot celote slabši, če ne bi uživala takšne protekcije dominantnih medijev.

Izrazito neenakopraven je bil odnos do manjših strank. To se je še posebej izrazito kazalo na predvolilnih soočenjih. Na eni strani so močno promovirali Stranko Alenke Bratušek (kateri je takrat poslanska skupina dobesedno razpadla, tako da v bistvu sploh ni imela več statusa parlamentarne stranke), s čimer so jo pomagali obdržati v parlamentu. Na drugi strani pa so močno ignorirali Slovensko ljudsko stranko, Zelene Slovenije ali Listo novinarja Bojana Požarja. Na ta način so nedvomno vplivali na končni rezultat volitev. Z veliko mero gotovosti lahko trdimo, da bi bil (ne samo) na teh volitvah rezultat levice kot celote slabši, če ne bi uživala takšne protekcije dominantnih medijev.

Spolitiziranost medijev v letošnji kampanji

Nekateri jasni indici kažejo, da bo obnašanje medijev tudi v letošnji predvolilni kampanji močno spolitizirano. Predvsem gre za izrazito propagiranje najnovejšega »novega obraza« (ki to sicer nikakor ni) leve politike Roberta Goloba. Mediji nekritično povzemajo njegove samovšečne izjave, prenašajo njegove »monodramske« šove, ne da bi izpostavili dejstvo, da so rezultati njegovega vodenja državnega energetskega podjetja GEN-i glede na okoliščine (ekskluzivno pogodba z jedrsko elektrarno Krško) vse prej kot izjemni (prenekateri slabše plačani menedžer dosega za svoje podjetje boljše rezultate). Poleg tega – s pomočjo določenih agencij za raziskovanje javnega mnenja, katerih rezultati anket so več kot vprašljivi – širijo predstavo, da bo Golobova stranka posegla predvsem v bazen neopredeljenih volivcev in da ne bo pobrala več kot toliko glasov strankam koalicije KUL.

Bolj prikrita oblika političnega favoriziranja je promocija raznih nevladnikov, ki odkrito agitirajo v podporo levi politični opciji; ki odkrito nagovarjajo volivce, koga naj volijo in koga ne.

Bolj prikrita oblika političnega favoriziranja je promocija raznih nevladnikov, ki odkrito agitirajo v podporo levi politični opciji; ki odkrito nagovarjajo volivce, koga naj volijo in koga ne. Tako rekoč vsi osrednji mediji so veliko pozornost namenili pobudi Glas ljudstva, ki je na politične stranke naslovila serijo političnih zahtev. Pri tem je že samo poimenovanje te pobude pretenciozno, saj gre za izrazito manjšino nevladnih organizacij, ki nikakor ne predstavljajo interesov večine državljanov. Še več, te zahteve so izraz radikalnega levičarstva in kot takšne zelo podobne agendi stranke Levica. Šlo je torej za zavajanje, pri katerem so mediji zavestno asistirali.

Da bi bile volitve izraz avtentične ljudske volje, morajo imeti ljudje možnost, da opravijo svojo izbiro na podlagi čim bolj celovite informiranosti o političnih strankah, njihovih kandidatih, programih, idejah, vrednotah. Naj se ne zgodi, da nekdo zmaga zgolj zato, ker ima najmočnejše »zvočnike«.

Prispevek je bil najprej objavljen v marčni številki Slovenskega časa.