Čeprav minister mag. Andrej Šircelj ni med opaznejšimi in javno bolj izpostavljenimi ministri vlade Janeza Janše, pravzaprav je eden sploh najmanj opaznih finančnih ministrov doslej, ni s tem nič narobe, se strinjata ekonomista Matej Kovač in dr. Matej Lahovnik, ki sta za spletno Družino ocenila dosežke na finančnem področju med slovenskim predsedovanjem Svetu EU in dosežke v dveletnem mandatu ministra Širclja.

Izzive na področju javnih financ presoja strokovno in politično

»Pred več kot desetletjem in pol je kot finančni strokovnjak presedlal v politiko in postal politik. Za razliko od večine slovenskih finančnih ministrov – z delno izjemo Mitje Gasparija in dr. Andreja Bajuka – je sedaj polnokrvni politik brez rezervne kariere. Zato izzive na področju javnih financ presoja strokovno in politično, pri odločitvah pa upošteva predvsem politični vidik,« je prepričan Matej Kovač.

Občutek za to, kaj je politično izvedljivo in kaj ne

»Čeprav sta pri nas politika in politično ravnanje na slabem glasu, pa – če pogledamo uspešne finančne ministre v Evropi, najuspešnejše krasi prav občutek za to, kaj je na področju javnih financ politično izvedljivo in kaj ne. Za dobro delo finančnega ministra je pomembno tudi medsebojno zaupanje s predsednikom vlade. Če ta odnos deluje brez problemov, je finančni minister običajno uspešen,« je poudaril Kovač.

Minister za finance mag. Andrej Šircelj. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Uspešno izogibanje konfliktom z opozicijo, mediji in kolegi ministri

Dveletni ministrski mandat mag. Širclja si bo zapomnil po tem, da se je »uspešno izogibal konfliktom z opozicijo, mediji in kolegi ministri, ki so bili tako značilni za številne njegove predhodnike. Če mu bo uspelo spraviti skozi državni zbor novelo zakona o dohodnini, pa se ga bom gotovo spomnil po tem, saj bomo imeli po uveljavitvi novele več razpoložljivih dohodkov,« je še pristavil Matej Kovač.

O njegovi uspešnosti namesto njega govorijo rezultati dela

Dr. Matej Lahovnik se z njim strinja: »Andrej Šircelj je zelo uspešen minister za finance in o tem, namesto njega, govorijo kar njegova dejanja in predvsem rezultati dela. Njegova velika prednost je, da ima veliko izkušenj z različnih področij, zato je v tej krizi deloval umirjeno in preudarno, kar se lepo kaže v konkretnih rezultatih njegovega dela.«

Če mu bo uspelo spraviti skozi državni zbor novelo zakona o dohodnini, se ga bom gotovo spomnil po tem, saj bomo imeli po uveljavitvi novele več razpoložljivih dohodkov. (Matej Kovač)

Proračun bo zaslužil z zadolževanjem

Pri tem dr. Lahovnik izpostavi, da se nam je drugič v zgodovini države, obakrat v mandatu sedanje vlade in s tem tudi ministra Širclja, uspelo zadolžiti po negativni obrestni meri. »Investitorji v slovenske obveznice nam bodo plačali 12,3 milijona evrov, ker so nam lahko za štiri leta posodili 1,25 milijarde. Proračun bo zato zaslužil z zadolževanjem. Tako ugodno zadolževanje je mogoče, ker nam investitorji zaupajo oziroma ker ima država dobro boniteto,« ugotavlja Lahovnik.

Breme financiranja skupnega dolga manjše kot pred koronakrizo

Seveda je pri tem zelo pomembna vloga finančnega ministra. »Od začetka koronske pandemije so bonitetne agencije Standard&Poor, Fitch in DBRS večkrat potrdile bonitetno oceno Slovenije, agencija Moody's pa jo je oktobra 2020 celo zvišala. Zaradi učinkovitega upravljanja z dolgom je breme financiranja skupnega dolga sedaj celo manjše kot je bilo pred koronakrizo,« poudarja dr. Lahovnik.

Minister Šircelj na zasedanju finančnih ministrov EU v Bruslju. FOTO: Thierry Monasse/STA

Pravilno izbran čas in način zadolževanja

Gospodarska rast je 6-odstotna, brezposelnost rekordno nizka, zaposlenih je kar 20.000 ljudi več kot pred krizo. »Zelo veliko zaslug za to ima prav minister za finance in njegova ekipa na ministrstvu, ki so pravilno izbrali čas in način zadolževanja, zaradi česar je imela država oziroma vlada dovolj manevrskega prostora za protikrizne ukrepe,« še pojasnjuje nekdanji dvakratni minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik.

Dosežki med slovenskim predsedovanjem Svetu EU

In katere dosežke na finančnem področju med slovenskim predsedovanjem Svetu EU bi izpostavil Kovač? »V EU so bile na področju financ že dalj časa napetosti med državami članicami, ki so fiskalno zelo konservativne in zagovarjajo manjšo potrošnjo, in manj razvitimi članicami, ki želijo več sredstev iz skupne evropske blagajne. V času slovenskega predsedovanja se te napetosti, vsaj navzven, niso izražale in finančni ministri so složno potrdili 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.«

Andrej Šircelj je zelo uspešen minister za finance in o tem, namesto njega, govorijo kar njegova dejanja in predvsem rezultati dela. Njegova velika prednost je, da ima veliko izkušenj z različnih področij, zato je v tej krizi deloval umirjeno in preudarno, kar se lepo kaže v konkretnih rezultatih njegovega dela. (dr. Matej Lahovnik)

Ob koncu epidemije ne bo nobena članica na robu bankrota

To je, kot dodaja Matej Kovač, pomemben signal finančnim trgom, ki »obeta, da nobena članica ne bo dočakala konca epidemije kot finančni bolnik na robu bankrota, kar se je dogajalo ob finančni krizi pred dvanajstimi leti. Slovenski prispevek k večji složnosti štejem kot najpomembnejši dosežek slovenskega predsedovanja.«

Še pomembnejši so domači dosežki

Hkrati pa Kovač izpostavi še pomembnejše domače dosežke. »To so priprava in potrditev našega lastnega, ambicioznega načrta za okrevanje in odpornost kljub blatenju Slovenije v Bruslju od vladi sovražnih socialdemokratov in sprejetje proračunov za leti 2022 in 2023, kljub pičli in nestabilni večini v državnem zboru,« je zaključil Matej Kovač.