Spominska slovesnost na Streliški ulici v Ljubljani leta 1990, od leve: Franc Miklavčič, Zdenko Zavadlav, Vera Trampuž, Viktor Blažič, pesnik Peter Levec, Stanislav Klep, Stane Vezjak. FOTO: Ivo Žajdela

Slavnostna govornica bo dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze.

Nato bo ob 18.30 v stolnici maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore.

Drobno leseno ploščo z napisom in venec v spomin na tam umorjenega dr. Ehrlicha je na škarpo pred Ljudsko kuhinjo na Streliški ulici leta 1990 pritrdil Stane Vezjak. FOTO: Ivo Žajdela

Stanislav Klep, Viktor Blažič, Zdenko Zavadlav, Stane Vezjak ...

Verjetno prva javna spominska manifestacija v spomin na neizmerno število Slovencev, ki so jih med drugo svetovno vojno in po njej umorili komunisti, je bila leta 1988, leto in pol pred prvimi demokratičnimi volitvami, in torej še v času udbovske komunistične diktature.

Politična otoplitev je bila jeseni leta 1988 zaradi Nove revije, Mladine, Katedre, Tribune in množičnega gibanja zaradi komunističnega nasilja nad četverico (JBTZ) že tolikšna, da se je skupina civilistov, med njimi smo bili Stanislav Klep, Viktor Blažič, Zdenko Zavadlav, Stane Vezjak, Ivo Žajdela in nekateri drugi, že tolikšna, da smo si upali narediti dejanje položitve majhnega venca sredi ljubljanskih Žal v spomin na ljudi, ki so jih umorili komunisti, ki so bili pred tem nasilno 45 let zamolčevani.

Neformalni vodja združenih ob Lipi sprave Stanislav Klep leta 1990 na Streliški ulici v Ljubljani ob spominu na tam 26. maja 1942 umorjenega enega najuglednejših Slovencev dr. Lamberta Ehrlicha. FOTO: Ivo Žajdela

Leta 1989 smo na Žalah posadili prvo lipo

Združeni od Lipi sprave smo prvič položili venec na ljubljanskih Žalah na dan vseh svetih leta 1988. Pobudniki so bili Stanislav Klep, Franc Miklavčič, Viktor Blažič, Radovan Hrast, Tone Frantar, Tine Velikonja in še kdo.

Leta 1989 smo s slovesnostmi na Žalah nadaljevali in posadili prvo lipo, kot Lipo sprave. Potem so bile ob njej vsako leto spominske slovesnosti: govor, molitev in kakšna pesem. Prireditev je imela zveste pripadnike.

Dolga leta, vse do smrti, je bil glavni vodja Stanislav Klep. Zvesti člani so bili še Tine Velikonja, Vitomir Gros, Danijel Malenšek in Stane Vezjak (gostilničar iz Stožic, pri njem smo se sestajali). Po Klepovi smrti je vodenje in organizacijo slovesnosti prevzel dr. Janez Juhant.

Leta 1990, na dan umora dr. Lamberta Ehrlicha, se je skupina Združeni ob Lipi sprave zbrala pred Ljudsko kuhinjo v Ljubljani, na ploščadi, kjer je komunistična VOS umorila dr. Lamberta Ehrlicha, takrat enega najvidnejših Slovencev, in njegovega spremljevalca pri maši Viktorja Rojica.

Na zid oziroma škarpo ob ploščadi smo pritrdili manjši venec z napisom: V spomin prof. Lamberta Ehrlicha in študenta Viktorja Rojica. Sledila je krajša spominska slovesnost, verjetno je bil govornik Stanislav Klep.

Navzoči so bili Stanislav Klep, Viktor Blažič, Franc Miklavčič, Zdenko Zavadlav, njegova sopotnica Vera Trampuš, pesnik Peter Levec, Stane Vezjak in Ivo Žajdela.

Ehrlichova spominska slovesnost na Teološki fakulteti 26. maja 2015, govornik je bil, kot vsako leto do danes, dr. Janez Juhant. FOTO: Ivo Žajdela

Po smrti Stanislava Klepa je organizator spominskih prireditev Janez Juhant

Naslednja leta so bile 26. maja stalne spominske slovesnosti. Na zid smo pritrdili tudi leseni križ. Tega je čez čas »neznanec« uničil, postavljen je bil nov, po nekaj letih pa je križ dokončno »izginil«.

Že vrsto let, po smrti Stanislava Klepa, je zvesti organizator spominskih prireditev prof. dr. Janez Juhant. Vsako leto se 26. maja pozno popoldne zberemo pred Ljudsko kuhinjo, potem gremo peš na Teološko fakulteto, na dvorišče, kjer je pritrjen Ehrlichov kip. Tam je nato spominska slovesnost, govornik je Juhant, sledi molitev in pesem.