Dr. Jože Dežman, predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč in dovčerajšnji direktor ukinjenega samostojnega Muzeja novejše zgodovine Slovenije, je udeležence diplomatske konference uvodoma spomnil, da je bila Slovenija po 2. svetovni vojni prizorišče najhujšega povojnega zločina v Evropi, saj je na njenem ozemlju komunistična oblast pomorila okrog 80.000 vojnih ujetnikov, pa tudi civilistov različnih narodnosti, ki so se umikali skupaj z vojskami.

Po vojni pomorjen 1 % prebivalstva

»Po 2. svetovni vojni je komunistična oblast pomorila tudi nad 15.000 slovenskih prebivalcev ali 1 % prebivalstva,« je opozoril Dežman in predstavil delo vladne komisije, ki jo vodi in ki preiskuje in izkopava posmrtne ostanke in vzdržuje nad 750 lokacij prikritih grobišč in morišč. Da bi udeležence diplomatske konference seznanil z razsežnostjo zločina in napetostmi, ki jih delovanje Komisije sproža v slovenski politiki, je k dopisu dodal tudi nekaj zgovornih dokumentov, med njimi poročilo s posebnim poudarkom na lani izkopanih posmrtnih ostankih nad 3450 pomorjenih slovenskih vojnih ujetnikov iz brezna pod Macesnovo gorico.

Nihče od komunističnih zločincev ni bil obsojen

»Nihče od komunističnih zločincev ni bil obsojen,« je podčrtal dr. Jože Dežman in se ponudil, da lahko vsem udeležencem konference, ki bi jih zanimalo več, posreduje še dodatne informacije. »Spomnimo, da je bilo v Ljubljani po 2. svetovni vojni koncentracijsko taborišče v stavbi zdajšnje katoliške gimnazije sv. Stanislava v Šentvidu. Od tam so verjetno v smrt odpeljali okrog 5000 žrtev. To je bilo najhujše uničevalno taborišče za Slovence pod vsemi tremi totalitarnimi režimi. Blizu njega je Brezarjevo brezno, kjer je bilo pomorjenih 800 do 1000 ljudi.«

Zdajšnja oblast v javni prostor vnaša delitvene prvine

Dr. Dežman je opozoril še na nekatera dejanja zdajšnje slovenske oblasti, ki »s svojimi odločitvami v politični in javni prostor vnaša delitvene prvine, na katerih že od nekdaj temelji komunistično-titoistični nadzor javnega spomina«, zadnji tovrsten ukrep pa je bila ukinitev narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, 17. maja. »Na ta dan leta 1942 so komunistični partizani pomorili 49 Romov, večinoma žensk in otrok,« je diplomatom pojasnil dr. Jože Dežman.

Odgovorno ravnanje v povezavi z zločini iz preteklosti

»Župan Mestne občine Ljubljana še vedno prepoveduje pokop teh Romov, katerih posmrtne ostanke je komisija izkopala, na osrednjem mestnem pokopališču v Ljubljani,« je pismo zapečatil predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: »Upamo, da bodo naše informacije spodbudile Republiko Slovenijo k odgovornemu ravnanju v povezavi z zločini iz preteklosti, ki še niso bili raziskani in obsojeni skladno s standardi, za katere si prizadeva vaša konferenca.«