V njem je pozdravil pobudo predsednice, ki je v govoru na predvečer dneva državnosti poudarila, da je »čas, da ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne dostojno pokopljemo vse Slovenke, Slovence in druge ljudi, ki doslej niso imeli pravice do groba«. Izrazil je upanje na nadaljnje uspešno sodelovanje »in da bomo sledili duhu vašega lanskega pogovora s Pedrom Opeko«, a hkrati opozoril, da čas neusmiljeno teče in je leto 2025 tako rekoč že tu.

Kulturna vojna

»Republika Slovenija ima zakone in podzakonske predpise, po katerih je pravica do groba in spomina del slovenskega pravnega reda, človekova pravica, dokaz zrelosti slovenske demokracije. Toda v Sloveniji ves čas poteka kulturna vojna med tistimi, ki ta temelj slovenske državnosti uveljavljamo, in tistimi, ki še vedno zanikajo pravico do groba in spomina za vse žrtve vojne, okupacije, upora, revolucije, protirevolucije, državljanske vojne,« je poudaril dr. Jože Dežman.

Zanikanje zločinov

Po njegovem gre za delovanja, za katera je značilno zanikanje zločinov (denimo z izjavami »še premalo smo jih pobili«), sramotenje odkrivanja resnice (denimo z izjavami, da gre pri odkrivanju in pokopu umorjenih za »premetavanje kosti«), odklanjanje pravice do groba in ureditve vojnih grobišč tabuiranim žrtvam (denimo z izjavami, da v Ljubljani ne bo »domobranskih spomenikov«).

V Sloveniji ves čas poteka kulturna vojna med tistimi, ki ta temelj slovenske državnosti uveljavljamo, in tistimi, ki še vedno zanikajo pravico do groba in spomina za vse žrtve vojne, okupacije, upora, revolucije, protirevolucije, državljanske vojne. (dr. Jože Dežman)

Peticija v EP

Kot podčrtuje predsednik komisije, na te probleme opozarja peticija št. 0718/2023 o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Odbor za peticije Evropskega parlamenta soglasno podprl letošnjega 14. februarja, medtem ko je predsednica Odbora Dolors Montsserat dva dni pozneje pozvala slovensko vlado k odzivu nanjo.

Do vpisa v register

»Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je po Zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev zadolžena za vodenje postopkov odkrivanja in urejanja prikritih morišč in grobišč do 'dokončnega slovesa' ali vpisa v register vojnih grobišč. Skladno s tem zakonom je bil program Komisije za leto 2024 medresorno usklajen in poslan v obravnavo in sprejem Vladi že februarja letos. Komisija od Vlade pričakuje, da bo usklajeni program čim prej sprejela,« je še izpostavil Dežman.

Javna razprava

Zapisal je še, da bo Komisija skladno z zakonsko možnostjo, da v program dela ključi tudi »idejne zasnove ureditve posameznih vojnih grobišč«, septembra letos z okroglo mizo začela javno razpravo o načinu pokopa nepokopanih Romov, umorjenih v Jami pod Macesnovo gorico, in drugih nepokopanih. Dežman pričakuje odgovoren in vsebinski dialog tudi s sodelovanjem Urada predsednice RS in Vlade RS.