Uvodoma je poudaril, da je februarska obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu pokazala, da Slovenija lahko evropski in svetovni javnosti prepričljivo predstavi dosežke svojih znanstvenikov in utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

Velika tema in civilizacijski dosežek

Dežman je spomnil, da so člani Odbora za peticije vseh političnih pripadnosti peticijo soglasno podprli, predsednica odbora Dolors Montserrat pa je dr. Ferenca po seji obvestila, da bo peticijo posredovala pristojnim nacionalnim organom prek Stalnega predstavništva Slovenije pri EU in Neformalni skupini Evropskega parlamenta za evropsko spominjanje. Slovenski uspehi pri odkrivanju, raziskovanju, urejanju prikritih morišč in grobišč, izkopi in pokopi posmrtnih ostankov so bili torej v Evropskem parlamentu sprejeti kot velika tema in civilizacijski dosežek, opozori dr. Jože Dežman.

Dušenje možnosti za sožitje in odpuščanje

»Vlada, Mestna občina Ljubljana in še kdo so na vrsti, da dojamejo, da v evropskih očeh njihovo rasistično razlikovanje žrtev in nespoštovanje temeljnih pravic do groba, resnice in pravice sramotijo Slovenijo in jo vračajo v totalitarno preteklost. S tem dušijo tudi možnosti za sožitje in odpuščanje. Prav zato smo dolžni nadaljevati procese tranzicijske pravičnosti in obveščati evropsko in svetovno javnost o naših dosežkih in tudi nasprotovanjih, ki skušajo ovirati odkrivanje resnice, zagotavljanje pravice in zanikajo pravico do groba in spomina,« je uvodoma zapisal predsednik Komisije Dežman.

Ukrepi za odškodovanje in rehabilitacijo žrtev

Po njegovem je bila slovenska osamosvojitev prelomna, saj je Republika Slovenija omogočila razpad tabujev, laži in mitomanije titoizma in sprejela številne ukrepe tranzicijske pravičnosti. Storilci resda sodno niso bili obsojeni, a so bili sprejeti mnogi ukrepi za odškodovanje in rehabilitacijo žrtev komunističnega nasilja, s katerimi je bilo, upoštevaje še družine, zajetih več 100.000 ljudi. Pomembna so bila tudi prizadevanja za politično spravo, demokratično okolje je omogočilo razcvet raziskav, ustvarjalnosti, odpiranja javnega prostora.

Vzpostavljeni strokovni standardi

»Zakon o denacionalizaciji (40.000 rešenih vlog), Zakon o popravi krivic (nad 35.000 rešenih vlog), več tisoč razveljavljenih stalinističnih sodnih procesov z izplačanimi odškodninami – vse to kaže na obseg revolucionarnega nasilja. Pomembno je bilo delo parlamentarne Preiskovalne komisije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti, policijske akcije Sprava. Vladna Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je vzpostavila strokovne standarde in jih uspešno uveljavila tudi v mednarodnih primerjavah,« je prepričan Dežman.

»Zlasti nas veseli, da se skladno z razglasitvijo rova sv. Barbare v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena nadaljuje urejanje spomenika tako, da bo urejen in dostopen javnemu ogledu,« je zapis sklenil dr. Jože Dežman. FOTO: Ivo Žajdela

Civilnodružbene pobude od Vseposvojitve do Lipe sprave

Nova Slovenska zaveza je postavila Farne spominske plošče, nekaj spominskih obeležij so dobile tudi druge zamolčane žrtve, nadaljuje. Dejanje simbolne izenačitve žrtev je spomenik vsem žrtvam vojne in z njimi povezanih žrtev, pomembne so tudi civilnodružbene pobude od Vseposvojitve do Lipe sprave. Vznikajo tudi nove, Peter Hribar si denimo prizadeva za zdravljenje z odpuščanjem zločincem. Prezreti ne gre znanstvenih in umetniških dosežkov; filmi, literarna in likovna dela so odpirala javni prostor in odmevala tudi mednarodno, denimo roman Draga Jančarja To noč sem jo videl.

Spletna zbirka člankov Iva Žajdele

»S popisom smrtnih žrtev Inštituta za novejšo zgodovino (INZ) smo prvič dobili imena velike večine vseh žrtev, opravljene so bile tudi številne druge temeljne raziskave. Na podlagi tega je lahko SAZU sprejela izjavo o slovenski spravi, ponujene so bile mnoge druge izjave, v katerih so se posamezniki in skupine opredeljevali do različnih vidikov te slovenske kulturne vojne. Intenzivnost, s katero slovenska družba obravnava te teme, kaže spletna zbirka člankov (Družininega novinarja) Iva Žajdele na spletni strani Študijskega centra za narodno spravo, v kateri je nad 23.000 člankov o 2. svetovni vojni, revoluciji, protirevoluciji, državljanski vojni in današnjih odmevih nanje,« je poudaril Dežman.

Vladno ravnanje v duhu novega stalinizma

Vseeno pa ugotavlja, da titofilni konzervativci skušajo ohranjati svoj položaj prav z vsestranskim nasprotovanjem tem dosežkom, pri čemer je sedanja vlada pod taktirko dr. Roberta Goloba večkrat ravnala v duhu novega stalinizma, oblastni napuh pa kaže zlasti z zavračanjem vsebinskega dialoga. Je pa peticija, ki jo je podprl Evropski parlament, dragoceno izhodišče za nadaljnja prizadevanja, izpostavlja Dežman in Republiko Slovenijo spodbuja, naj še naprej razvija vse ukrepe tranzicijske pravičnosti.

Nacionalna tragedija zgodovinskih razsežnosti

»Če smo za izkop vseh žrtev iz rova sv. Barbare in njihov pogreb čakali več kot 7 let, upamo, da bomo sposobni več kot 3450 umorjenih iz Jame pod Macesnovo gorico pokopati prej. Komisija skupaj z drugimi deležniki vztraja, naj bo pokopno mesto za nepokopane žrtve na ljubljanskih Žalah, kot druga lokacija za izgradnjo kostnice je možno vojaško pokopališče na Orlovem vrhu. Pokop z ustreznim obeležjem bi pomenil, da Republika Slovenija žrtve vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu priznava kot del narodovega telesa, njihov pomor pa kot nacionalno tragedijo zgodovinskih razsežnosti,« opozarja Dežman.

Enotni standardi za vse grobove

Obenem poziva Sektor za vojne grobove in grobišča, vladno Komisijo, Vlado in vse druge, naj zagotovijo, da bo država vzpostavila enotne standarde za vse grobove (register vojnih grobišč, raziskave, prekopi, pokopi, mednarodno sodelovanje). Nerazumljiv se mu zdi ukrep INZ, da je zaprl popis smrtnih žrtev za javnost in se odpovedal celo raziskavi obdobja 2. svetovne vojne, saj je treba popis znanstveno valorizirati in dopolniti, javnosti pa omogočiti poln dostop do zbranih podatkov, je zapisal Jože Dežman.

Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman. FOTO: Tatjana Splichal

Seznam žrtev, ki jih niso našli v matičnih knjigah

»Od 100.000 smrtnih žrtev so raziskovalke INZ v pregledu matičnih knjig našle 53.473 žrtev. INZ naj pripravi seznam žrtev, ki jih niso našli v matičnih knjigah, da država uredi svoje evidence in žrtve vpiše v ustrezne dokumente,« nadaljuje predsednik Komisije in Republiko Slovenijo še poziva, naj sprejme ustrezne predpise, ki bodo omogočali DNK identifikacije, in naj glede na vrsto rehabilitacij žrtev, ki jih je med vojno umorilo partizansko gibanje, in na vrsto razveljavljenih sodnih procesov po vojni vzpostavi pomoč pri zagotavljanju pravic tem vrstam žrtev in njihovim svojcem.

Spomeniki ali obeležja tabuiziranim žrtvam

Obenem Dežman Republiko Slovenijo spodbuja, naj nadaljuje raziskave totalitarnega nasilja in režimov; naj zagotovi, da bodo v register kulturne dediščine pod enakimi merili vpisane vse vrste spominske in zlasti težke dediščine (prikrita vojna grobišča, farne spominske plošče, drugi objekti in postavitve), v upanju, da tudi Jama pod Macesnovo gorico izpolnjuje pogoje za razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena; in naj glavnim skupinam tabuiziranih žrtev postavi spomenike, spominska obeležja ali jih drugače počasti, hkrati pa naj z lokalnimi skupnostmi oceni primernost poimenovanj po osebah, odgovornih za nezastarljive zločine, ki so vodile stalinistično revolucijo.

Vrnitev 17. maja in osamosvojitvenega muzeja

»Vlada naj med nacionalne dneve spomina vrne tudi 17. maj, dan spomina na žrtve komunizma, in vzpostavi Muzej slovenske osamosvojitve – muzej preseganja posledic zločinov totalitarnih režimov. Republika Slovenija pa naj še sprejme resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu in druge evropske deklaracije, ki obsojajo totalitarne režime, ter podpre delovanje civilne družbe in nevladnih organizacij, ki skušajo zdraviti posledice totalitarnega nasilja, tabujev, laži in mitomanije,« še izpostavlja dr. Jože Dežman.

Prizadetost preseči le s sočutjem, resnicoljubjem in katarzo

Pismo je sklenil z besedami voditeljice Vseposvojitve Romane Bider: »Pred 15 leti smo pretreseni obstali pred grozo Barbarinega rova. Kdo ve, ali smo dojeli, da so tiste kosti za nas skriti zaklad, naša zakopana življenjska sila. Ki se nam razodene le, ko zajokamo nad zlom, ki jih je nagrmadilo, in nad vsem nepredstavljivim trpljenjem. Prizadetost, ki jo v našem narodu pušča revolucionarni teror in bratomor, bo mogoče preseči le s sočutjem, resnicoljubjem in katarzo.«

Zaznamovanje 15-letnice vstopa k umorjenim

Dežman je ob koncu še ponovil, da bodo 15 let od vstopa k umorjenim v rov sv. Barbare zaznamovali z razstavo v šentviškem Zavodu sv. Stanislava in v Evropskem parlamentu, z dokumentarcem, izdajo 6. poročila Komisije, v sodelovanju z ostalimi bodo pripravili še druge dejavnosti, posebej bodo obeležili 17. maj, dan spomina na žrtve komunizma. »Zlasti nas veseli, da se skladno z razglasitvijo rova sv. Barbare v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena nadaljuje urejanje spomenika tako, da bo urejen in dostopen javnemu ogledu,« je zapis sklenil dr. Jože Dežman.