Vladni sklep namreč muzeja združuje v nov javni zavod, malce nenavadno poimenovan Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Nov javni zavod seveda pomeni tudi vzpostavitev njegovega novega vodstva in »ugasnitev« mandatov vodstev sedanjih dveh muzejev (poteza, ki morda koga spominja na dogajanje okoli novele zakona o RTV Slovenija, pri kateri je ena ključnih ambicij »izbris« dosedanjega vodstva?).

Kakor koli: iz gradiva, ki ga je po včerajšnji seji objavila vlada, niso razvidne nikakršne dodatne podrobnosti o novem javnem zavodu. Vladna poteza zato odpira več vprašanj kot ponuja odgovorov. S tem položajem se srečuje tudi (dosedanji?) direktor Muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman, ki mu v teh dneh številni mediji zastavljamo vprašanja glede njegovega stališča do napovedanega ukinjanja dveh muzejev in ustvarjanja tretje ustanove iz ukinjenih dveh. A tudi sam se, kar se tiče komunikacije z vladne strani, nahaja v nekakšne informacijskem vakuumu, saj, kot je zapisal v današnji izjavi za javnost, v muzeju »nismo bili obveščeni o ničemer«. V takem položaju zato ponavlja svoje dosedanje stališče, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve.

»Krepko norčevanje iz demokratične in pravne države«

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne, v kateri tabor, nekritično naklonjen Titu in komunizmu, zagovarja tezo, da je bila osamosvojitev Slovenije preprost prehod iz propadlega režima v nov režim, temu nasproti pa stoji trditev drugega tabora, da se Republika Slovenija temeljito razlikuje od Socialistične republike Slovenije.

Če bi testirali eno in drugo skupino, bi ju za začetek lahko vprašali, ali se strinjajo s trditvijo Petra Jambreka: »Izraz kapitalizem je po moje zunajustavna kategorija. Je pa, če sem nekoliko oseben, ustavna kategorija socializem. V smislu tega, da je protiustaven.« Jambrekova diagnoza je, da je titoizem propadel zato, ker je temeljil na umoru, ropu, laži, strahu in prevari.

V premisleku o »osrednjih vrednotah upora in svobode« Jambrek izhaja iz tega, da so Karantanija, Kocelj, kmečki punti, tabori, Maister in upor proti okupatorju slovenskemu narodu »oblikovali njegovo samobitnost. Po svojih učinkih pa se nobeden ni iztekel v tisti za narod usodni in dokončni zgodovinski proces, ki ga predstavlja gradnja moderne nacije. Obljubo svobode naroda v okviru lastne države je izpolnilo šele duhovno in politično gibanje, ki je v štirih letih (1987‒1991) izvedlo program nacionalne osamosvojitve od ideje do njene ustavne in državne veljave v domačem in mednarodnem pravu.« In kar že katera koli slovenska vlada počne, »to počne, če se tega zaveda ali ne, če hoče ali noče, v trajni odvisnosti od vrednostnega središča slovenske republike, katerega sedež je v območju svetega.«

Več kot nujno je, da od Vlade Republike Slovenije čim prej dobimo konkretne odgovore na doslej še neodgovorjena vprašanja.

To območje svetega zasluži lasten muzej, lastne muzeje – ali Muzej slovenske osamosvojitve ali Muzej Republike Slovenije ali kako drugače poimenovan muzej. Zato je več kot nujno, da od Vlade Republike Slovenije čim prej dobimo konkretne odgovore na doslej še neodgovorjena vprašanja:

• Kdaj bodo javno predstavljene strokovne analize, ki naj bi zahtevale ukinitev dveh muzejev in ustanovitev tretjega?
• Kakšno bo ime nove ustanove? (To zdaj sicer vemo, a je poimenovanje Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije tako nenavadno, da ga je dr. Dežman pospremil s komentarjem: »Glede na teološko inovacijo pri imenu nove ustanove sprašujem: kateri utopični fantast si ga je izmislil?«; op. B. Š.)
• Kakšno bo premoženje nove ustanove?
• Kakšna bo organiziranost nove ustanove?
• Kakšne bodo okoliščine delovanja nove ustanove?

Šele ko bomo vedeli odgovore na ta vprašanja, bo mogoča vsebinska razprava. Če pa niti Vlada Republike Slovenije nima teh odgovorov, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države. In seveda zaničevanje demokratizacije, osamosvojitve in obrambe Republike Slovenije kot najvišjih dosežkov slovenske nacije.