Oba kandidata sta se v osrednjem delu kampanje osredotočila na sedem ključnih nihajočih zveznih držav, ki bodo zaradi elektorskega sistema odločale o zmagovalcu. To so Pensilvanija, Wisconsin, Michigan, Severna Karolina, Nevada, Georgia in Arizona, ki – v nasprotju z drugimi zveznimi državami – niso tradicionalno obarvane niti rdeče niti modro.

Za komentar ob ameriških predsedniških volitvah smo povprašali dobrega poznavalca razmer onkraj »luže« dr. Igorja Kovača, raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju, ki se je v odgovorih dotaknil ključnih tem v kampanji, podobnostih in razlikah med kandidatoma, njunih močnih točkah in napakah, pa tudi, kaj bo tokratne volitve odločilo.

Odgovarjal je dr. Igor Kovač, raziskovalec na Univerzi v Cincinnatiju.

Katere teme v tokratni predsedniški kampanji so bile ključne in v katerih sta si (bila) kandidata najbolj vsaksebi?

Pet ključnih tem teh volitev je bilo: inflacija, ekonomsko stanje, ilegalne migracije, kriminal in splav. Pri prvih dveh je vladalo nekakšno tiho soglasje, saj je Harrisova prevzela več Trumpovih predlogov in politik. Pri zadnji – o splavu – so bile razlike najbolj občutne. Trump zagovarja, da je to vprašanje za vsako zvezno državo posebej, medtem ko Harrisova pravi, da bo sprejela federalni zakon.

Kaj bo odločilo tokratne volitve oz. kateri dejavniki lahko odločijo volitve v zadnjih dneh kampanje?

Neopredeljenih ljudi praktično ni že nekaj mesecev. Torej gre za tekmo, kdo bo motiviral več ljudi, da gredo na volišča v torek. Tega se zavedata obe kampanji in glavna kandidata, saj sta v tej luči izbrala tudi svoja podpredsedniška kandidata.

Pet ključnih tem teh volitev je bilo: inflacija, ekonomsko stanje, ilegalne migracije, kriminal in splav. Pri prvih dveh je vladalo nekakšno tiho soglasje, saj je Harrisova prevzela več Trumpovih predlogov in politik. Pri zadnji – o splavu – so bile razlike najbolj občutne.

S čim sta bila kandidata v kampanjah najbolj prepričljiva in, po drugi strani, katere glavne napake sta storila?

Največja pomanjkljivost Harrisove je bila njena politična razdvojenost. Po eni strani se je želela pokazati kot kandidatka sprememb in se distancirati od trenutnega predsednika, po drugi strani pa je hkrati izpostavljala tudi svojo vlogo pri ključnih odločitvah Bidnove administracije. Pri Trumpu gre ponovno za pomanjkljivost, kot jo je kazal v letih 2016 in 2020, to je njegova (pre)hitra in ostra retorika. Harrisova je bila prepričljiva, ko je dobro nagovarjala mlade volivke, zlasti tiste, ki še nikoli niso volile, Trump pa je izražal verodostojnost v svojem iskrenem odnosu do volivcev.

Kaj bi zmaga vsakogar od njiju pomenila za svet, Evropo in tudi za Slovenijo?

Zmaga Kamale Harris bi pomenila nadaljevanje pristopa idealističnega institucionalizma v mednarodni politiki s pomirjanjem (angl. appeasment) kot osrednjim ciljem. To bo sicer generiralo prijetne besede (evropskih) zaveznikov, a hkrati verjetno povzročilo eksplozijo na Bližjem Vzhodu in tudi eskalacijo konfliktov v Vzhodni Aziji. Avtoritarno zavezništvo med Rusijo, Kitajsko, Severno Korejo in Iranom bo postalo bolj oprijemljivo; in ti akterji bodo verjetno postali bolj opogumljeni ter agresivni. In še na koncu – erozija ameriškega dolarja, kot glavne mednarodne valute, bo postal realen scenarij. Donald Trump je slednje, torej ohranjanje centralne pozicije ameriškega dolarja, večkrat označil kot ključni element svoje zunanje politike. Prav tako bo vodil podobno politiko kot med letoma 2016 in 2020 – odločno, a nepredvidljivo. Nadaljeval bo implementacijo in širitev Abrahamovih sporazumov in transformacijo odnosov na Bližnjem Vzhodu. Avtoritarno zavezništvo bo poizkušal razbiti s svojim transakcijskim pristopom (daj-dam).

Neopredeljenih ljudi praktično ni že nekaj mesecev. Torej gre za tekmo, kdo bo motiviral več ljudi, da gredo na volišča v torek.

Ali so imeli trije atentati oz. poskusi atentata na Trumpa vpliv na volitve?

Žal ti dogodki, zlasti tisti julija v mestu Butler v Pensilvaniji, niso spremenili tona demokratov, ki so že teden dni po dogodku znova pričeli Trumpa označevati s Hitlerjem. Mislim, da ti dogodki niso spremenili mišljenja nikogar, lahko pa so faktor motivacije Trumpovih volivcev. O tem bomo lahko govorili v sredo, ko bo jasno, koliko in kateri ljudje so odšli na volišča.