Tatjana Bobnar se je za odstop med drugim odločila, ker predsednik vlade ni želel potrditi članov njene ekipe, pa tudi zaradi vplivanja politike na policijo in vmešavanja vanjo. Robert Golob ni odobril imenovanja Boštjana Lindava na funkcijo generalnega direktorja policije s polnim mandatom, od njega (in od ministrice) je zahteval poročilo o domnevnih političnih pritiskih in ju tudi dobil.

Kdo ima prav, ali je iz obeh poročil (Lindavovo najdete TUKAJ) res razbrati vmešavanje politike v policijo, kako je z varovanjem predsednika vlade in kaj zdaj sledi, smo v pogovoru za spletno Družino povprašali nekdanjega notranjega ministra, državnega sekretarja, poslanca in predavatelja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru dr. Vinka Gorenaka.

Odgovarjal je nekdanji notranji minister, državni sekretar, poslanec in predavatelj na Fakulteti za varnostne vede dr. Vinko Gorenak.

Se je v tej zgodbi na relaciji Bobnar – Golob možno postaviti na eno stran oz. reči, kdo ima v tem primeru prav? 

Enoznačnega odgovora na vaše vprašanje seveda ni, prej bi rekel, kot pravi star pregovor, da sta za prepir potrebna dva. Če pa presojam na podlagi res strokovnih argumentov in tega, kar je znano v javnosti, pa se tehtnica pri vprašanju, kdo ima prav in kdo ne, močno prevesi na stran Bobnarjeve in Lindava.

Je mogoče iz poročil ministrice in v. d. generalnega direktorja Policije razbrati vplivanje politike na policijo oziroma vmešavanje vanjo? 

Absolutno je to mogoče razbrati in to v veliko bolj brutalni obliki, kot sem si predstavljal. Vsaka politika seveda vpliva na policijo, če ne drugače, skozi višino financ za delo policije, prav tako pa skozi usmeritve notranje ministrice za delo policije, za kar obstaja zakonska podlaga.

Ta spor med Golobom in Bobnarjevo se je očitno začel že pred prisego te vlade, ko je Golob (tako Lindav) zahteval menjavo nekaterih kadrov, češ »tega mojega boste zamenjali«, mislil je seveda na Evgena Govekarja, ki vodi policijo v Novi Gorici. Spisek zahtev pa je bil seveda še veliko daljši. Če to ni politično vmešavanje v delo policije, potem ne vem, kaj je. Če bi se kaj takega zgodilo v času Janševih vlad, bi v Ljubljani verjetno res zmanjkalo koles. Sedaj pa je vse tiho, nihče ne protestira. Tudi to je dokaz, da so bili vsi kolesarji in drugi, tudi nasilni protestniki, dejansko levi politični aktivisti in nič drugega.

Če pa presojam na podlagi res strokovnih argumentov in tega, kar je znano v javnosti, pa se tehtnica pri vprašanju, kdo ima prav in kdo ne, močno prevesi na stran Bobnarjeve in Lindava.

Ali zdajšnji model varovanja predsednika vlade (SVPV) dejansko vzbuja nezaupanje v strokovnost in avtonomnost Policije, kot očita Boštjan Lindav? 

Slovenska policija je takoj po osamosvojitvi povsem na novo postavila modela varovanja tujih in domačih državnikov. Prvi so se šolali celo v ZDA in že leta 1996 je bila slovenska policija sposobna varovati papeža. Vse do danes je uspešno varovala dva obiska papeža, dva ameriška predsednika, večkrat tudi ruskega predsednika, da ne govorim o stotinah varovanj kronanih glav, predsednikov vlad in držav. Uspešno je varovala tudi vse dosedanje predsednike države in vlade.

Zakaj ji Golob ne zaupa in je ne želi imeti ali pa že ima svojo varnostno službo, ni jasno. Da ne bo pomote: ko govorim o »svoji varnostni službi«, govorim seveda o policistih, ki bodo ali pa so že premeščeni v Golobov generalni sekretariat in ne bodo odgovorni šefu policije, ampak Golobu. Zakon pravi, da je šef policije Lindav odgovoren za varnost v tej državi, torej tudi za varnost varovanih oseb, kar Golob je, s tako organizacijo pa mu je izvajanje te naloge onemogočeno. Če k temu dodamo, da vse skupaj pri Golobu koordinira bivši kriminalist, menda še ne pravnomočno obsojen, potem se lahko vprašamo, kje živimo.

Ta spor med Golobom in Bobnarjevo se je očitno začel že pred prisego te vlade, ko je Golob (tako Lindav) zahteval menjavo nekaterih kadrov, češ »tega mojega boste zamenjali«, mislil je seveda na Evgena Govekarja, ki vodi policijo v Novi Gorici.

Kaj odstop Tatjane Bobnar pomeni za prihodnost policije, ministrstva in vlade? 

Odstop Bobnarjeve seveda ne pomeni nič, verjetno se bo poslovil tudi Lindav v vlogi v. d. generalnega direktorja policije. Je pa zanimiva situacija z njegovim imenovanjem za polni mandat. Vse strokovne inštitucije so ga ocenile kot primernega za generalnega direktorja policije, tako je ocenila tudi Bobnarjeva. O njegovem imenovanju ali zavrnitvi njegovega imenovanja bi morala odločiti vlada, ki bi ga lahko imenovala ali pa tudi ne. Toda v tem primeru ni bilo tako, o nepodelitvi polnega mandata je odločil kar »sončni kralj« Golob.

V nadaljevanju lahko seveda pričakujemo imenovanje novega ministra ali ministrice in tudi novega v. d. generalnega direktorja policije. Lahko tudi ugibam, kdo bosta, pa se ne bom kaj veliko zmotil. Zagotovo bosta to osebi s »plastično« hrbtenico, ki bosta neusmiljeno izvrševala voljo »sončnega kralja« Goloba.