S kakšnimi občutki prevzemate to odgovorno delovno mesto?

Brez posebnih občutkov. Prišlo je vprašanje, po nekaj dogovarjanja sem se strinjal, da prevzamem to odgovornost. Zdaj se moram razgledati, videti, kaj vse se od mene pričakuje.

Kaj so vaše prednosti, s katerimi lahko prispevate k tej službi?

Mislim, da je bilo pri izbiri pomembno, da dobro poznam moralno teologijo. Moralna teologija je namreč področje, ki predstavlja največji odstotek novinarskih vprašanj. Pomembna pa je bila tudi zmožnost razumljivega, jasnega komuniciranja. Obetam si tudi lepega odnosa z novinarji. Mislim, da je glavna naloga tiskovnega predstavnika, ki predstavlja škofovsko konferenco, da je tam za novinarje.

Tudi sami precej sodelujete v medijih, radi se oglasite kot kolumnist. 

Morda tako izgleda, ampak ne bi rekel, da se rad oglašam, to nikoli ni bil moj namen. Je pa res, da v času, v katerem smo, je treba izkoristiti, kot pravi Pavel: naj bo prilično ali neprilično. Zdaj so prilike za sodelovanje z mediji. Vedno znova se odkrivajo nove možnosti. Tukaj sem sam našel pot evangelizacije. Sicer je napisati neko kolumno in stati za tem, kar si napisal, naporna stvar, še posebej pri kolumnah, kjer je v ospredju tvoje mnenje. Evangelizacija je bila meni vedno na prvem mestu, ne pa to, da bi se hotel oglašati. Pozornosti mi v življenju ne manjka.

A vseeno vam bo najbrž lažje, ker poznate del medijskega sveta iz zornega kota ustvarjalcev.

Tega se ne bi šel, če ne bi imel že nekaj pregleda na vsej katoliški sferi. Gotovo pa tudi zunaj, ker se tudi tam odpirajo: ljudje te berejo, te najdejo, kontaktirajo. Čisto novo mi to področje ni.

V Italiji ste bili na študiju sedem let. Kako bi primerjali katoliške medije v Sloveniji in Italiji?

Primerjava je težka, saj je slovenski medijski prostor sam po sebi zelo viseč- kot bi nogometno igrišče viselo v eno smer ali pa se včasih že kar vertikalno postavlja, ti pa moraš zadeti gol na vrhu. Glede katoliških medijev pa še toliko bolj, ker to viseče igrišče pomeni tudi prisotnost v javnosti in razporeditev financ. Katoliški medij se mora bistveno bolj potruditi in je odvisen od sebe in svojih bralcev, poslušalcev. Za veliko drugih medijev to ne velja.

Zato je primerjava z Italijo težka. Tam so te stvari bolje urejene, pa tudi Katoliška cerkev je večja, več vlaga in bi to težko primerjal. Kar je vredno primerjave in pohvalno za slovenske katoliške medije, je to, da z manjšimi sredstvi in manj osebja, statistično manj strankami, nam nič ne manjka. Velika razlika je, ali imaš ti toliko bralcev ali pa jih imaš desetkrat več – se pravi točka za Slovence!

Imate kakšne želje, vizijo kot bodoči tiskovni predstavnik?

Tiskovni urad je ni medijska hiša, ampak je bolj »na zahtevo«, bi se danes reklo. Tako da bo vse odvisno od tega, kar se bo v teh petih letih dogajajo. Vprašanje pa je tudi, koliko danes ljudje sploh želijo slišati mnenje uradne Cerkve, škofovske konference. Edino, kar si želim, je, da bi bil na voljo tistim, ki se želijo pozanimati, informirati, resno, profesionalno delati, da bi čez neko obdobje rekli, da sem bil korekten in sem jim dal informacijo, ko sem jo lahko dal in so jo oni potrebovali.

Že do sedaj ste imeli precej zadolžitev. Se boste čemu odpovedali?

Moji prvi službi sta: vipavski vikar, se pravi pomočnik vipavskega župnika g. Lojzeta Furlana, in na Škofijski gimnaziji v Vipavi. Tam učim predmet vera in kultura dijake 2. in 4. letnikov. To sta službi, ki ohranjata moje dušno zdravje. Za duhovnika je pomembno, da se drži svojega prvega poslanstva. Temu pa se pridružuje sodelovanje na Teološki fakulteti in ta nova služba tiskovnega predstavnika. Ob primerni časovni razporeditvi in sodelovanju znotraj tiskovnega urada bi moralo dobro teči. Glede na to, da sem že sedaj zaradi dela na Teološki fakulteti redno v Ljubljani, smo se dogovorili, da bomo pripravili časovno rekonstrukcijo. Zaenkrat pa ostajata službi v župniji in na gimnaziji na isti ravni.