Poleg Romane Tomc in dr. Mitje Ferenca so se razprave na Odboru za peticije med drugim iz Slovenije udeležili tudi zgodovinar, novinar in avtor Slovenskega razkola dr. Jože Možina, profesor, publicist in akademik dr. Boštjan M. Turk in poslanka opozicijske SDS v Državnem zboru Alenka Jeraj. Kot je znano, gre za najbolj odmevno peticijo lanskega leta v Evropskem parlamentu (prejela je kar 1955 podpisov podpore ali skoraj dvakrat toliko kot prva »zasledovalka«) za pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Njeno vložitev je še zlasti spodbudila lanska poteza slovenske vlade dr. Roberta Goloba o ukinitvi 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Romana Tomc citirala Pedra Opeko

»Dosegli smo več, kot smo lahko pričakovali. Odličen, čustven nagovor dr. Mitje Ferenca. Neverjetni odzivi EU-poslancev, ki so se zgražali nad slovensko vlado. Na koncu smo sprejeli pomembne sklepe: da peticija ostaja odprta za nadaljnji postopek; da se vlado RS pozove k odpravi sramotne odločitve o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma; da se gradivo pošlje v obravnavo tudi posebnemu odboru Evropskega parlamenta; da mora Evropska komisija pripraviti pisni odgovor,« je po razpravi sporočila Romana Tomc, citirala misijonarja na Madagarskarju Pedra Opeko (»Resnica in priznavanje krivic sta podlaga vsake sprave.«) in dodala, da so včeraj storili velik korak k temu.

Večina še vedno počiva pokopana v raznih skladiščih

Prvopodpisani zgodovinar dr. Mitja Ferenc je v svojem nastopu poudaril, da so žrtvam komunizma v Sloveniji še vedno onemogočene temeljne človekove pravice, zlasti pravica do dostojanstvenega pokopa in izdaje mrliškega lista. Čeprav so bile nekatere pravice popravljene, nimamo (več) nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, prav tako Slovenija ni ratificirala resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki izpostavlja, da sta resnica in spomin bistvena za spravo. »V 33 letih smo v demokratični Sloveniji odkrili nad 700 grobišč, ostanki žrtev pa so bili prekopani v le 100 primerih, medtem ko jih večina še vedno počiva pokopana v raznih skladiščih. Nujno potreben je pokop 300 žrtev, izkopanih zgolj iz ene jame,« je pojasnil Ferenc.

S solzami v očeh

V ganljivem zaključnem nastopu pa je s solzami v očeh podčrtal: »V Evropski parlament in na ta odbor sem šel z mešanimi občutki. Ob raziskovanju 700 prikritih grobišč sem preposlušal tisoče zgodb in zdaj jim bom lahko povedal, da so v Evropi ljudje, ki razumejo situacijo, da je bil odnos do žrtev enega totalitarnega sistema pri nas drugačen in da je treba vse žrtve totalitarizma obravnavati enako. Upor proti fašizmu in nacizmu je visoko etično dejanje in ga priznavamo. A tudi za žrtve, ki še vedno ležijo po tisočerih jamah in jih iščemo, pa jih ne moremo pokopati, bi želeli, da se odnos v naši domovini spremeni. Zato hvala za vse slišane besede podpore, ki jih bom prenesel tudi sorodnikom teh žrtev.«

Rez v srce vseh, ki iščejo pravico in resnico

Romana Tomc pa je v razpravi ponovila, da je Evropski parlament kot totalitarni režim, ki je povzročil mnogo gorja, večkrat obsodil tudi komunizem, ki je bil v Sloveniji še posebej oster. Dodala je, da smo še zelo daleč od sprave, še korak dlje pa po lanski odločitvi vlade dr. Roberta Goloba za ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, kar je bil po njenem »rez v srce vseh, ki iščejo pravico in resnico«. In še, da sta odprava spominskega dne in onemogočanje pravice do groba dejanji šibkosti tistih, ki delujejo s pozicij moči in želijo tako utišati, česar utišati ni mogoče. Predsednici odbora je predlagala poziv slovenskemu premierju, naj spremeni svojo odločitev, in poziv Državnemu zboru k razpravi in ratifikaciji resolucije Evropskega parlamenta o zavesti in totalitarizmu.

Podpora peticiji tudi od socialistov

Predsednica Odbora za peticije, Španka Dolors Montserrat iz Evropske ljudske stranke, je ob koncu prikimala, da podpira peticijo in njene podpisnike, ki so bili deležni tudi veliko podpore evropskih poslank in poslancev. »Ne moreš razumeti sedanjosti, če ne razumeš svoje preteklosti. Kultura spominjanja je izjemnega pomena; kar je povedal vlagatelj peticije, pa ključno. Kar počne slovenska vlada, je nevredno demokracije,« je poudaril nemški evropski poslanec Peter Jahr (ELS). Z njim se je strinjala tudi Španka Cristina Maestre Martin de Almagro (S&D), ki je ob izraženi podpori peticiji spomnila na nujno spominjanje na žrtve vseh totalitarnih režimov in poudarila, da je treba pritisniti na nacionalni parlament, da to sprejme.

Poteza vlade v nasprotju z vrednotami EU

Še največ kritičnih besed pa je bilo slišati od slovenskih evroposlancev. Poleg Tomčeve sta namreč peticijo podprla le še njena poslanska kolega v ELS dr. Milan Zver (SDS) in Franc Bogovič (SLS), ki je na družbenem omrežju zapisal: »Mitja Ferenc je predstavil peticijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Prav je, da to temo obravnavamo v Evropskem parlamentu. Ukinitev dneva spomina na te žrtve s strani slovenske vlade je v nasprotju z vrednotami EU.« Četrta slovenska evroposlanka v ELS Ljudmila Novak (NSi) pa, nasprotno, obžaluje, da je bila tema uvrščena na dnevni red Odbora za peticije, češ da je problematika pobojev, pokopa in spomina na slovenske medvojne in povojne žrtve problem, ki bi ga morali najprej z vsem spoštovanjem do žrtev reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni.

Mnenje Novakove ne predstavlja stališča vseh v NSi

Novakova v nobenem primeru ne obravnava zlorabe te teme za notranjepolitični ideološki boj, si pa kot nosilka slovenskega Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev želi, da bi bile vse žrtve pokopane dostojno in tudi na Žalah: »Ne smemo jim odrekati pravice do groba in dostojnega spomina, ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov pa se moramo spominjati vseh žrtev s pieteto in željo, da v prihodnosti ne bi prišlo do podobnih dejanj in zločinov.« S svojim stališčem si je nakopala kar nekaj osuplosti in ogorčenja tudi med člani lastne stranke, javno se je izpostavil zdravnik infektolog Federico V. Potočnik, nekdanji mednarodni sekretar NSi in predsednik strankinega podmladka, ki je na družbenem omrežju ostro zapisal: »Gospa mene ne predstavlja. Takšen odnos je vreden prezira.«

Še trije slovenski evroposlanci proti

Peticije izrecno niso podprli še trije evroposlanci iz Slovenije. Matjaž Nemec (SD/S&D) jo, kot je dejal za STA, vidi kot predvolilno potezo SDS, ki da prek ELS v Evropski parlament vnaša notranjepolitične, ideološke vsebine z namenom ustvarjanja razdvajanj in spodbujanja populističnih manevrov. Irena Joveva (Svoboda/Renew) sicer poudarja pomen peticij, a v isti sapi dodaja, da je bila tematika včeraj predstavljene pobude »spolitizirana za namen ideoloških vprašanj in kulturnega boja«. Kot je pojasnila za STA, si želi, da bi se »prizadevanja, ki jih v to peticijo odkrito usmerja določena politična stranka, raje usmerilo v druga aktualnejša vprašanja«. Njen strankarski kolega Klemen Grošelj pa v peticiji vidi »očitno predvolilno zlorabo tega pomembnega parlamentarnega orodja«.

Grošelj o »očitni manipulaciji«

»Strinjam se, da je tema žrtev treh velikih ideologij 20. stoletja pomembna tema, dvomim pa, da je to vprašanje, ki ga mora obravnavati politično telo, kot je Evropski parlament, zlasti ker gre za očitno manipulacijo v okviru predvolilne kampanje SDS. Sam kot politik, ki ne podpira politike polarizacije in družbenega razkola, ne morem sodelovati v tovrstnih razpravah, sem pa vedno pripravljen na odprto in iskreno razpravo o vseh temah slovenske zgodovine, tudi o najbolj tragičnih poglavjih, kot so medvojna kolaboracija in povojni poboji. Cilj te razprave ne sme biti zloraba preteklosti za obračunavanja v dnevni politiki in podžiganje kulturnega boja, temveč priti do spoznanj, ki nam bodo omogočila, da se tragedije preteklosti nikoli ne ponovijo,« je zapisal Grošelj.