Po svetu se vrstijo pozivi k humanitarni pomoč za Afganistance, medtem pa so talibani na svoji prvi novinarski konferenci državljanom obljubili splošno amnestijo, tudi za tiste, ki so v preteklosti delovali proti njim.

O tem, kakšne posledice bo imel talibanski prevzem oblasti za afganistansko prebivalstvo, kakšna je verjetnost novega migrantskega cunamija v Evropi in ali je dogajanje v Afganistanu dejansko največji poraz Nata doslej, smo se pogovarjali s poznavalcem razmer v muslimanskem svetu, profesorjem, politologom, publicistom in svetovnim popotnikom dr. Bogomilom Ferfilo.

Dr. Bogomil Ferfila je univerzitetni profesor, politolog, popotnik, publicist in dober poznavalec razmer v muslimanskem svetu.

Kaj bo talibanski prevzem oblasti v Afganistanu pomenil za tamkajšnje prebivalke in prebivalce oziroma konkretno za njihov vsakdan?

Večina Afganistana je v srednjem veku. Deset let sem se ukvarjal zgolj z muslimanskimi državami, 52 jih je, kar je skoraj četrtina sveta. Domala vse sem prepotoval, prav vse – od prve do 52. – pa sem analiziral. Tako da kar dobro poznam ta svet. Velik del držav, recimo polovica, je izredno nerazvitih, predvsem Afrika, v Aziji pa Afganistan, ki je nekje na dnu.

Strošek enega OZN-ovca je bil 300.000 dolarjev, Američani so svoje delavce plačevali s po 1000 dolarji. Medtem pa še sedaj 60 % Afganistancev živi z manj kot dvema dolarjema dnevno.

Podeželsko prebivalstvo tam bolj ali manj v celoti sprejema šeriatsko pravo in koran in zato tudi vladavino talibanov. V obdobju, ko so talibani vladali Afganistanu (pojavili so se iz madras, ki jih je ustanovila Savdska Arabija oziroma, točneje rečeno, obveščevalna služba Pakistana, zloglasna ISI, z denarjem Savdske Arabije), je bil islam, ki ga je Savdska Arabija izvajala, vahabitski islam, ki ga je v 19. stoletju pridigal al Vahab.

Takrat je savdska kraljevska družina naredila nekakšen pakt s tem pridigarjem, češ: ti boš skrbel za duhovne potrebe in vzgojo ljudi, mi bomo pa vladali. Ta vladavina je trajala od 19. stoletja do danes, zdaj jo je pa zelo resno načel sedanji savdski princ Mohamed bin Salman, ki se oddaljuje od strogih določb vahabitskega ustroja.

Drži pa, kar je rekel predsednik vlade, da se Nato prav gotovo ni proslavil z operacijo v Afganistanu in zlasti s kaotičnim umikom, ki ni bil izpeljan po nobenih pravilih.

Ko je torej to zaživelo v madrasah Afganistana, so talibani – taliban pomeni učenec – postali njegovi nosilci. Z zamudo 20 let to prek talibanov postaja vladajoča ideologija in ureditev v Afganistanu, kajti Islamska republika Afganistan, ki jo bodo talibani razglasili, ne potrebuje nobene ustave, kajti ustava je koran. Videl sem raziskave javnega mnenja v mnogo bolj liberalnih muslimanskih državah – velika večina prebivalcev se strinja s šeriatskim pravom, s statusom žensk, s strogimi kaznimi od sekanja udov do smrtnih kazni za izstop iz islama ali homoseksualnost. Zelo visok odstotek to podpira, enako je v Afganistanu.

Če bi šli študirat zgodovino zamenjav oblasti v Afganistanu, bi videli, da je vsak nov režim pobil prejšnjo vlado. To se je vedno dogajalo, vsi prejšnji vladarji so vselej umrli na stopnicah predsedniške palače.

Tudi vsa zahodna vladavina in tisoči milijard porabljenih dolarjev – večino so resda porabili Američani za vojsko, nekaj sto milijard je teklo tudi v Afganistan – so bili omejeni izključno na nekaj večjih mest, Kandahar, Mazar-e Šarif, Kabul in Herat, medtem ko je podeželje ostalo stoletja zadaj. Celotna zgodovina Afganistana je takšna, vse se je dogajalo v Kabulu in vedno so afganistanski vladarji bili vladarji pašaluka, mest. Izven mest modernost ni prišla.

Glavna napaka je bila, da so Američani oziroma Nato izpustili iz rok eno od najboljših vojaških letališč na svetu, Bagram severno od Kabula, ki so ga zgradili še Sovjeti. FOTO: AFP

Napovedal bi, da bo večina prebivalcev to sprejela. Ves zdajšnji kaos se dogaja domala samo v Kabulu. Prevzem celotnega Afganistana je potekal mirno, brez vsakršnih pretresov. Kabul pa je drugačna zgodba. Ko so Američani prišli tja, so začeli graditi igrišča za golf, pripeljali so najnovejše modne znamke, v delu Kabula so zgradili moderne vile in nebotičnike, v katerih je živela nova afganistanska elita, seveda financirana od zahoda.

Lahko samo špekuliramo, ali bi Trump izvedel bolje, kajti on se je pravzaprav dogovoril o umiku, dejstvo pa je, da ga je Biden zelo slabo izpeljal.

Ljudje so to videli in leta 2001 je bilo navdušenje za Američane izjemno, češ: čez dve leti bomo mi Hollywood in San Francisco. Potem pa so videli, kam je vse skupaj šlo – v neko nebrzdano bogatenje domače elite, veliko Afganistancev se je vrnilo iz tujine, zahodnjaki so lepo živeli, strošek enega OZN-ovca je bil 300.000 dolarjev, Američani so svoje delavce plačevali s po 1000 dolarji. Medtem pa še sedaj 60 % Afganistancev živi z manj kot dvema dolarjema dnevno.

Ko so ljudje to gledali dve leti, je bilo vse zaupanje izgubljeno. Medtem pa so talibani v obdobju 1992–2001 vladali sicer s trdo roko po šeriatskem pravu, vendar so strogo izpolnjevali šeriatsko zakonodajo z zelo malo korupcije, kar je vodja mula Omar dosegel s pogostimi menjavami diplomatov, ki so se menjali na tri leta, da niso pridobili koruptivnih povezav v okolju. Bistveno pa je bilo, da edino v obdobju talibanske vladavine ni bilo vojne v Afganistanu. Ljudje torej pričakujejo, da bodo talibani uresničili mir, do določene mere izkoreninili korupcijo in živeli po nekih starodavnih načinih, šegah in navadah.

Nekaj smo se naučili iz prejšnjega vala, položaj pa se je toliko spremenil, da kolikor so prej v Nemčiji nekateri migrante pričakali s cvetjem in pesmijo, na Švedskem pa na široko odprli vrata, zdaj migrantov nihče več noče. Lekcija in zgodovina od zadnjega migrantskega vala bosta spametovali evropske voditelje, ki pa so zelo počasni.

Rekel bi, da bo velika večina prebivalcev, zlasti celotno podeželje, talibanski sistem vladavine sprejela s posledicami, kakršne pač so – predvsem so številne pravice žensk omejevane. Največja težava pa bo Kabul. Tu je veliko ljudi, tudi žensk, začelo živeti drugače, se šolati, moderno oblačiti, zato je to zanje velik šok in zato tudi domala ves eksodus poteka iz Kabula.

Kabul bo neka nevralgična točka talibanske vladavine, kjer bodo morda talibani tudi malce prikrojili pravila vladanja, mogoče bodo tudi nekoliko bolj tolerantni, kajti nekatere tuje ambasade, denimo kitajska in ruska, so v celoti ostale in delujejo naprej. Tu bodo pod očesom javnosti. Kabul bo ostal nekoliko bolj liberalen, medtem ko se na podeželju ljudje niti ne bodo branili šeriatskega načina življenja.

Največja težava pa bo Kabul. Tu je veliko ljudi, tudi žensk, začelo živeti drugače, se šolati, moderno oblačiti, zato je to zanje velik šok in zato tudi domala ves eksodus poteka iz Kabula.

Kako resno torej jemati napovedi talibanov, da ne bodo izvajali nasilja nad prebivalstvom? Kaj nas glede tega uči zgodovina?

Nad večino prebivalstva ne bodo izvajali nasilja. Če bi šli študirat zgodovino zamenjav oblasti v Afganistanu, bi videli, da je vsak nov režim pobil prejšnjo vlado. To se je vedno dogajalo, vsi prejšnji vladarji so vselej umrli na stopnicah predsedniške palače. To, da zdaj iščejo vladajoče ministre in uradnike, drži. Zanje smatrajo, da so izdali Afganistan. Oni bodo zagotovo tarča. Bojijo se tudi tisti, ki so veliko sodelovali z zahodnimi inštitucijami.

Ljudje torej pričakujejo, da bodo talibani uresničili mir, do določene mere izkoreninili korupcijo in živeli po nekih starodavnih načinih, šegah in navadah.

Manj znano pa je, da se je leta 2001 velika večina talibanov, ki so imeli od 20.000 do 30.000 vojakov, umaknila v Pakistan. Zakaj tja? Večina talibanov je paštunov, ki predstavljajo do 55 % prebivalstva Afganistana in 20 % prebivalcev Pakistana, s tem da jih je v Pakistanu še enkrat več kot v Afganistanu. Toda med seboj so vsi v sorodu. Če bi šli gledat genealogijo paštunov, bi videli, da imajo enega prednika, ki je imel tri sinove, in vsi paštuni so še danes razvrščeni po njih. Prosto so prehajali med Pakistanom in Afganistanom, ker so imeli sorodnike na obeh straneh. Vendar ko se jih je 10.000 predalo, so jih 5000 pobili.

Kabul bo neka nevralgična točka talibanske vladavine, kjer bodo morda talibani tudi malce prikrojili pravila vladanja, mogoče bodo tudi nekoliko bolj tolerantni.

Temelj paštunskega plemenstva je seveda krvno maščevanje. Vsak, ki je izgubil svojega sina, ga bo maščeval. To je drugi seznam, ki ga bodo talibani realizirali. To je zapisano v genih, to so pravila življenja plemenskih družb, pa če se mi na zahodu v to vmešavamo ali ne. Te kategorije so ogrožene, vsi iščejo možnosti za odhod v tujino. Zahod bo moral biti zelo previden pri ločevanju političnih in ekonomskih migrantov, kajti Afganistan je ena najrevnejših družb sveta, 60 % prebivalstva živi z manj kot dvema dolarjema dnevno in številni želijo priti na zahod. Če bo priložnost in bodo videli, da zahod odpira vrata na široko, bodo to seveda izkoristili.

Rekel bi, da bo velika večina prebivalcev, zlasti celotno podeželje, talibanski sistem vladavine sprejela s posledicami, kakršne pač so – predvsem so številne pravice žensk omejevane. FOTO: Unama

Če se jim bodo pridružili še migranti iz Pakistana in res ubogega in revnega Bangladeša, pa še kdo iz Maroka, Alžirije in Turčije, bi to lahko bila nevarnost. Lekcija, ki smo jo dobili s povabilom Merklove milijonu migrantov, nas je izučila, da bi se morali temu ogniti. Res pa je, da kaj dosti v EU nismo naredili in da še sedaj nimamo azilne in migrantske politike. Le upamo lahko, da se eksodus prek Balkana in potem Hrvaške in Slovenije ne bo ponovil.

Pričakujete takšen scenarij in nov migrantski cunami v Evropi?

Če se EU ne bo pametno obnašala in jasno povedala, koga bo sprejela in koga ne, je pričakovati tak scenarij. Drugi testni kamen je Turčija, tihotapski tokovi gredo prek Turčije. Ko sem bil v turško-sirski vojni, sem si ogledal nekaj begunskih taborišč, tam je milijone migrantov že zdaj. Verjetno je, da bo predsednik Erdogan, kot je prebrisan, postavil nekoliko ostrejše zahteve glede financiranja migrantov. Bil sem v Libanonu, kjer so štirje milijoni ljudi in milijon beguncev, Turčija ima vsaj 80 milijonov ljudi in do pet milijonov beguncev. Begunski val je bil tudi eden od razlogov zloma Libanona.

Temelj paštunskega plemenstva je krvno maščevanje. Vsak, ki je izgubil svojega sina, ga bo maščeval. To je drugi seznam, ki ga bodo talibani realizirali. To je zapisano v genih, to so pravila življenja plemenskih družb.

Nevarnost absolutno obstaja in če EU ne bo preudarno ravnala in komunicirala s Turčijo in Erdoganom, se lahko to ponovi. Vseeno pa mislim, da nekaj so se naučili iz prejšnjega vala in da se je položaj toliko spremenil, da kolikor so prej v Nemčiji nekateri migrante pričakali s cvetjem in pesmijo, na Švedskem pa na široko odprli vrata, zdaj migrantov nihče več noče. Lekcija in zgodovina od zadnjega migrantskega vala bosta spametovali evropske voditelje, ki pa so zelo počasni. Kabul je padel pred nekaj dnevi, EU pa še vedno ni podala skupne politične izjave, kar kaže, da so te strukture nekoliko zaspale. Upam pa, da bodo začele delati in vseeno ubrale prave politike.

Se strinjate z oceno slovenskega predsednika vlade Janeza Janše, da so dogodki v Afganistanu največji poraz za Nato v zgodovini?

Drugi takšen poraz Nata utegne biti, ko zdaj Američani silijo Nato, da se angažira proti Kitajski. Ko je bil Biden v Evropi, je moral požreti Severni tok 2. Merklova mu je sicer obljubila, da bo poslala nekaj rušilcev v južno kitajsko morje, Francozi tudi, Macron je jasno rekel, kaj ima Nato s Kitajsko. Tudi z aktiviranjem petega člana pogodbe Nata ob napadu 11. septembra 2001 so Američani Nato spravili v Afganistan, pa tudi Afganistan nima kaj dosti z Natom, ki je konec koncev zveza Evrope in Severne Amerike.

Videl sem raziskave javnega mnenja v mnogo bolj liberalnih muslimanskih državah – velika večina prebivalcev se strinja s šeriatskim pravom, s statusom žensk, s strogimi kaznimi od sekanja udov do smrtnih kazni za izstop iz islama ali homoseksualnost.

V Ameriki so se zdaj spet začele razprave o smiselnosti ameriških vojaških operacij v svetu in smiselnosti žrtev, čeprav je v Afganistanu padlo malo Američanov, 2000, proti 60.000 v Vietnamu. V Afganistanu so Američani pobili nekaj 100.000 ljudi, v Vietnamu milijon. Če se spomnite leta 1975, ko so Američani z vrha ambasade panično vozili zadnje diplomate na ameriške ladje – to se je zdaj malce obnovilo v Ameriki in Biden je izgubil kar nekaj političnih točk proti Trumpu, tudi rejting Amerike je zaradi tega spet padel.

Islam je najtrši v tem delu sveta, torej na Arabskem polotoku, v zalivskih državah, Afganistanu, medtem ko v Savdski Arabiji že malo popušča, tudi Pakistan se kolikor toliko normalizira. FOTO: Vatican Media

Zakaj poskuša Biden postrojiti zahod proti Kitajski? Kitajski model ekspanzije je brez vmešavanja v notranje zadeve. Ameriški model pa je: mi vam bomo dali pomoč, vi pa boste sprejeli naš sistem. Jasno se je pokazalo, zlasti pri posredovanjih v Afganistanu, Iraku in Libiji, da je zahod povzročil nek kaos, ki je povzročil več škode kot koristi v državah in tudi v vzponu islamskega radikalizma, terorizma.

Ko tujerodna država stopi v tvoj svet, se počutiš ogroženega. Ta odhod bo torej blagodejno deloval na islamski svet.

Po drugi strani pa je treba poudariti, da odhod Američanov iz Afganistana – islam je najtrši v tem delu sveta, torej na Arabskem polotoku, v zalivskih državah, Afganistanu, medtem ko v Savdski Arabiji že malo popušča, tudi Pakistan se kolikor toliko normalizira – pomeni nekakšno očiščenje za muslimanski svet, ki si bo malce oddahnil. Zahodni škorenj ne bo več gazil po sveti zemlji. Kakor koli že to razumemo, z verskega stališča je treba pritrditi, da je neka logika. Ko tujerodna država stopi v tvoj svet, se počutiš ogroženega. Ta odhod bo torej blagodejno deloval na islamski svet.

Tudi vsa zahodna vladavina in tisoči milijard porabljenih dolarjev – večino so resda porabili Američani za vojsko, nekaj sto milijard je teklo tudi v Afganistan – so bili omejeni izključno na nekaj večjih mest, Kandahar, Mazar-e Šarif, Kabul in Herat, medtem ko je podeželje ostalo stoletja zadaj.

Drži pa, kar je rekel predsednik vlade, da se Nato prav gotovo ni proslavil z operacijo v Afganistanu in zlasti s kaotičnim umikom, ki ni bil izpeljan po nobenih pravilih. Glavna napaka je bila, da so Američani oziroma Nato izpustili iz rok eno od najboljših vojaških letališč na svetu, Bagram severno od Kabula, ki so ga zgradili še Sovjeti, evakuacija pa se zdaj vrši prek zmedenega mednarodnega letališča v Kabulu, ki ga dobro poznam in ki niti navigacijsko ni opremljen. Spomnim se, da enkrat tam nismo mogli niti pristati in sem letel nazaj v Evropo. Bagram pa je imel vse.

Bila je torej vrsta napak. Talibani se pač niso držali dogovorov, toda to bi se lahko predvidelo. Lahko samo špekuliramo, ali bi Trump izvedel bolje, kajti on se je pravzaprav dogovoril o umiku, dejstvo pa je, da ga je Biden zelo slabo izpeljal.