Dr. Anton Jamnik tudi uradno redni profesor na Teološki fakulteti
Dr. Anton Jamnik tudi uradno redni profesor na Teološki fakulteti
Na sedežu Univerze v Ljubljani so namreč v sredo, 24. januarja 2024, svečano razglasili 71 novih rednih profesoric in profesorjev za leto 2023 z različnih področij znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in pedagoškega dela, poročajo na spletni strani univerze. Nazive je podelil rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič.
Nastopno predavanje že pred letom dni
Prof. dr. Anton Jamnik je svoje nastopno predavanje ob izvolitvi v naziv rednega profesorja za področje filozofije opravil že pred letom dni, 9. januarja 2023. Ob tej priložnosti je predstavil svoj pogled na ameriškega filozofa Johna Rawlsa in izvirnost njegove teorije pravičnosti kot poštenosti pri iskanju etičnih temeljev družbe s posebnim poudarkom na socialnem principu.
V pogovoru za naš tednik pa je med drugim odgovoril na malce provokativno vprašanje, kakšno vlogo ima filozofija v sodobnem študiju teologije. Nekoč davno je namreč veljalo, da naj bi bila »filozofija dekla teologije«. Je danes morda obrnjeno?
Redni profesor za področje filozofije na Teološki fakulteti je na ta izziv odgovoril takole: »Filozofija naj kot človekovo spraševanje in iskanje odgovorov ohranja svojo avtentičnost, se zaveda svojih zmožnosti in hkrati omejenosti. Tako bo lahko v dopolnjujočem odnosu s teologijo, ki izhaja iz razodetja, 'Božjega iskanja človeka', odkrivala skrivnosti življenja. Predvsem pa bi želel, da bi po vzoru grških filozofov pomenila način življenja in ne neke 'teoretične telovadbe možganov'. Ali kot je zapisal Pierre Hadot: 'Antična filozofija človeku ponuja umetnost življenja, moderna filozofija pa se nasprotno predstavlja zlasti kot izdelava nekega tehničnega jezika, pridržanega strokovnjakom. Filozofsko življenje praviloma prinese s seboj dejavno vključitev v občestvo. Morda je to najtežje uresničljivo, saj gre za to, da se obdržimo na ravni razuma, se ne pustimo zaslepiti političnim strastem, jezi, mržnji in predsodkom. Notranji mir je nujni pogoj za učinkovito delovanje. Takšna je lekcija, ki jo daje antična filozofija: povabilo vsakemu človeku, naj se preoblikuje.' Mislim, da je to zgovorno sporočilo prav za vse ljudi, tako v politiki, v civilnih pobudah in številnih drugih področjih, kot tudi za vsakega kristjana. Prava modrost vedno vodi k načinu življenja in odločanja za dobro in lepo in nas spodbuja k dejavnemu življenju v občestvo sodobne družbe.«
Prava modrost vedno vodi k načinu življenja in odločanja za dobro in lepo in nas spodbuja k dejavnemu življenju v občestvo sodobne družbe.
Preberite tudi: Dr. Anton Jamnik o »političnem babilonu« in »političnih binkoštih«
Rektor prof. dr. Majdič: večina odličnih dosežkov znanosti slej ko prej dobi svoje mesto v družbi
Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič je v svojem uvodnem nagovoru spomnil na pomebnost širjenja znanja med ljudi: »Znanost je bila v zgodovini dostikrat videna kot tista, ki odkriva nekaj nekoristnega. A večina odličnih dosežkov znanosti slej ko prej dobi svoje mesto v družbi ali v obliki inovacij, ki lajšajo naša življenja, ali v obliki znanja, ki plemeniti našo družbo in medčloveške odnose, ali pa enostavno v zavedanju, da vemo nekaj več, ali v občutjih, ki jih v nas zbudijo vrhunska umetniška dela, ki jih tudi ustvarjamo na naši univerzi.«
Kot še poroča spletna stran Univerze v Ljubljani, sta bila slavnostna govorca na včerajšnji uradni razglasitvi prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn s Filozofske fakultete in prof. dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Po besedah dr. Kocijančič Pokornove »slovesna promocija v naziv rednega profesorja ali redne profesorice zaznamuje zadnjo, morda najpomembnejšo etapo v akademskem življenje vsakega univerzitetnega učitelja, in predstavlja neke vrste iniciacijski obred«, na katerega so se kandidati dolgo pripravljali.
Dobra znanost ni edino pomembno merilo privlačnosti za znanje.
Dr. Strlič pa je v svojem nagovoru poudaril, da bi Sloveniji pri upravljanju z znanjem koristilo nekoliko več refleksije, kajti »po kazalnikih privlačnosti Slovenije za talent, t.i. Global Talent Competitiveness Index, počasi drsimo navzdol«. Zaskrbljujoča je predvsem nezmožnost Slovenije, da pritegne znanje, kljub visokim kazalnikom, povezanim s splošno ravnjo izobrazbe ali številom znanstvenih publikacij. Dobra znanost, ugotavlja dr. Strlič, torej še zdaleč ni edino pomembno merilo privlačnosti za znanje«.
V imenu novih rednih profesoric in profesorjev sta se zahvalila prof. dr. Nataša Tul Mandić z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in prof. dr. Andrej Ferdo Gubina s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.