Prestižno nagrado je izbrala petčlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali dr. Darja Mihelič, dr. Mateja Režek, dr. Jure Gašparič, dr. Borut Batagelj in dr. Jernej Kosi. Za najbolj odmevno in znanstveno poglobljeno je razglasila znanstveno monografijo z naslovom Po razpadu skupne države in podnaslovom Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita zgodovinarja dr. Andreja Rahtena. Knjiga je leta 2020 izšla v skupni izdaji Mohorjevih Celovec, Celje in Gorica.

Osvetlil je malo znano zakulisje diplomatskih dogovorov

Rahtenova knjiga Po razpadu skupne države osvetljuje razdobje med letoma 1918 in 1920 po razpadu Habsburške monarhije in nastanku Države oz. Kraljevine SHS, ki je bilo v zgodovinski perspektivi ključno za reševanje mejnih vprašanj in oblikovanje meja novih držav naslednic, posledično tudi meje današnje Republike Slovenije, pri čemer izstopa dejstvo, da je avtor na videz »lokalno« problematiko postavil v žarišče širše mednarodne, javnosti in diplomacije ter jo predstavil kot nadregionalni problem.

Avtor podrobno opisuje slovensko/jugoslovansko – avstrijsko razmerje in reševanje mejnega vprašanja na Štajerskem in Koroškem razčlenjuje v luči mednarodne diplomacije in njenih protagonistov. Ob znanih zunanjih dejstvih je osvetlil malo znano zakulisje diplomatskih dogovorov in odločitev v prid avstrijski ali slovenski/jugoslovanski strani.

Dr. Andrej Rahten. FOTO: Ivo Žajdela

Zmagovite razsodnice so sledile predvsem lastnim interesom

V knjigi je Andrej Rahten opozoril na vlogo mednarodne diplomacije pri reševanju oz. ozemeljskega spora med sprtima stranema, hkrati pa tudi na dejstvo, da so zmagovite razsodnice na pariški mirovni konferenci sledile predvsem lastnim interesom. Avstrijci in Slovenci so tako tekmovali za njihovo naklonjenost, pri čemer so bili prvi pri uresničevanju lastnih ciljev spretnejši in uspešnejši.

Delo, zasnovano na bogatem arhivskem gradivu, spominih, znanstveni literaturi in časopisju, je sintetično zaokroženo in temeljno ter izbrušeno ubesedeno, dopolnjujejo ga bogate slikovne priloge. Knjiga Po razpadu skupne države se odlično umešča v Rahtenov zavidljivi opus študij avstrijsko-slovenskih odnosov ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.

Kot so zapisali v utemeljitvi, je z najvišjo stanovsko nagrado zgodovinarjev Klio promovirana monografija Andreja Rahtena »odlično znanstveno delo, ki bo zanimivo tako za strokovno kot za ljubiteljsko javnost.

Predstavlja pomemben in dragocen prispevek k razumevanju časa in prostora, ki je po Veliki vojni razblinil ideje o uresničitvi narodno-političnega programa Zedinjene Slovenije.«

Dr. Andrej Rahten je letos izdal še eno odmevno delo, o dr. Antonu Korošcu. Foto: Ivo Žajdela

Dr. Andrej Rahten spada med najbolj plodne slovenske zgodovinarje

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik in redni univerzitetni profesor, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in dopisni član Avstrijske akademije znanosti (filozofsko-zgodovinski razred), spada med najbolj plodne slovenske zgodovinarje.

Je avtor številnih izvirnih znanstvenih razprav in monografij ter sodelavec v različnih raziskovalnih projektih. Je član več uredniških odborov znanstvenih revij ter pobudnik in predsednik Koordinacijskega odbora za raziskovanje diplomatske zgodovine, pod katerega okriljem ureja zbirko Studia diplomatica Slovenica.

Kot slovenski veleposlanik v Republiki Avstriji med 2013 in 2017 je pridobil tudi osebne izkušnje v diplomatskem okolju. Rahtenove raziskave se osredotočajo na zgodovino druge polovice 19. in prvih desetletij 20. stoletja, na zgodovino diplomacije in diplomatsko zgodovino, na politično zgodovino Avstro-Ogrske in Evrope.

V številnih znanstvenih publikacijah se je ukvarjal s prelomnim zgodovinskim obdobjem po prvi svetovni vojni s posebnim ozirom na slovenski prostor. Je mednarodno priznan strokovnjak za to časovno obdobje in srednjeevropski prostor.