Da novinarstva v Sloveniji že dolgo ni več, kaj šele iskanja resnice; da novinarji pišemo po nareku, velikokrat laži in polresnice; da smo postali sužnji PR-služb, je še očital dr. Štrancar. »Vrtite raznorazne resničnostne 'šove' (tudi to je neke vrste prostitucija) in s tem učite mlade generacije, kako se na lahek način živi brez dela. In mislite, da bodo problem delovne sile rešile ilegalne migracije. Pojdite v Nemčijo, Francijo … in preštejte, koliko takih migrantov dela,« je zapisal slovenski znanstvenik, inovator in podjetnik in dodal: »Ste opazili, da je nova zelo uspešna vlada pravkar najela 1,5 milijarde kredita, da se s tem omogoči tajkunizacija slovenskega elektrogospodarstva? Mislite, da bodo slovenski izvozniki plačevali še višje davke?«

Najprej kaos in nato popoln kolaps

Na dr. Štrancarja smo naslovili vprašanji o dveh perečih temah, ki ju je bežno tudi vključil v svoj zapis. Ta hip najaktualnejša tema je razpad zdravstvenega sistema – kaj mu je botrovalo in katere ukrepe bi bilo treba sprejeti prve in nemudoma? Da gre v ozadju za divjo privatizacijo, odvrne dr. Štrancar: »In tisti, ki najbolj vpijejo, da mora biti zdravstvo javno, so dejansko tisti, ki želijo zadeve privatizirati. Da cilj dosežejo, je treba v javnem zdravstvu narediti najprej kaos, potem pa popoln kolaps. Ko do tega pride, bodo ljudje prosili, da se zadeva privatizira. Lobiji, ki hočejo zadevo privatizirati, pa so isti, ki so tajkunizirali že mnogo slovenskih podjetij,« je neposreden Aleš Štrancar.

Dr. Aleš Štrancar: Tisti, ki najbolj vpijejo, da mora biti zdravstvo javno, so dejansko tisti, ki želijo zadeve privatizirati. Da cilj dosežejo, je treba v javnem zdravstvu narediti najprej kaos, potem pa popoln kolaps. Ko do tega pride, bodo ljudje prosili, da se zadeva privatizira. FOTO: zajem zaslona

Odpustiti vse na vodilnih položajih v javnem zdravstvu, ki delajo v zasebnih ambulantah

Kaj torej narediti? Sogovornik odgovarja, da bi bilo treba najprej vse, ki so na vodilnih položajih v javnem zdravstvu in delajo v zasebnih ambulantah ali klinikah, nemudoma odpustiti, na njihova mesta pa postaviti mlade kadre, neobremenjene s korupcijo. »Jih dobro plačati, v primeru zlorab pa nemudoma odpustiti in kazensko ovaditi. Prav tako je treba vsem občinam, ki same niso sposobne urediti javnega zdravstva, nemudoma vzeti vsa pooblastila in ta del glavarine prenesti na ministrstvo za zdravstvo, ki mora zadeve urediti. Seveda v tem primeru potrebujemo učinkovito sodstvo. Ali ga imamo, pa je že druga zgodba,« izpostavlja dr. Štrancar.

Nor predlog, ki si ne zasluži komentarja

Ta je v prvotnem zapisu novinarjem navrgel tudi, da brez najmanjše kritike povzemamo »mesečnike z idejo o 30-urnem delavniku. Vam ni zasvetilo, da to pomeni, da bomo imeli za 30 % manj zdravnikov in medicinskih sester, čez noč?« Ko ga povprašamo za besedo ali dve več o njegovem pogledu na 30-urni delavnik, pa dr. Aleš Štrancar ostro odvrne: »Ta predlog pa je tako nor, da si komentarja ne zasluži. Se vidi, da je zrasel na zelniku ljudi, ki so že pred leti zboleli za akutnim lenitisom. Zdravijo pa ga s preveliko dozo opojnih substanc.«