Tema pogovora z dr. Alejandrom Antoniom Chafuenom z naslovom Katoličani in politični vpliv v ZDA je bila usmerjena predvsem na politično delovanje katoličanov v ZDA in njihovega vpliva pri izbiri naslednjega predsednika ZDA. Pogovor je bil zanimiv za vse, ki se zanimajo za mednarodno področje, predvsem, kakšen notranje politični in verski vpliv v ZDA imajo različne katoliške skupine, ter Katoliška Cerkev na splošno. Prav tako so primerjali delovanje osebnih svoboščin ter verske svobode v Sloveniji in ZDA, ter kako to vpliva na aktivnost katoličanov na odločevalskih funkcijah. Pogovor je vodil Peter Merše, novinar tednika Domovina.

Pogovor z dr. Alejandrom Antoniom Chafuenom je vodil Peter Merše, novinar tednika Domovina. FOTO: Ivo Žajdela

Pogovor je del serije pogovornih dogodkov na Fakulteti za pravo in poslovne vede Ad fontes ali k (iz)virom, kjer mladim in starim ponudijo možnost poslušati izvire znanja, argumentirane komentarje in poglobljene analize v obliki prepoznavnih gostov ter strokovnih komentatorjev ter priložnost, da ob izviru razvijajo svoje misli, poglede ter rastejo v argumentaciji svoji stališč.

Alejandro Antonio Chafuen je bil direktor fundacije Atlas Network

Alejandro Antonio Chafuen (1954) je ekonomist, avtor knjig in akademik, znan po svojem delu na področju ekonomije, financ in filozofije. Je direktor za mednarodne zadeve pri Acton Insitute, inštituta za raziskave religije in svobode, od leta 1991 je služil kot izvršni direktor organizacije Atlas Network, neprofitne organizacije (fundacije), ki podpira miselne skupine, ki zagovarjajo prosti trg po vsem svetu.

Chafuen je napisal veliko del o podjetništvu, etiki in mednarodnih odnosih. Doktoriral je iz ekonomije na Univerzi Rey Juan Carlos v Španiji. Prav tako je opravil podiplomski študij na Mednarodni akademiji za filozofijo v Lihtenštajnu. Chafuen je poučeval na različnih univerzah, med drugim na Argentina Business University in Pontifical Catholic University of Argentina. V svoji karieri se je zavzemal za klasično liberalne ideje in ekonomijo prostega trga. S pisanjem, govorjenjem in sodelovanjem z miselnimi skupinami in organizacijami po vsem svetu si prizadeva za spodbujanje ekonomske svobode in individualne svobode.

Dr. Alejandro Antonio Chafuen. FOTO: Ivo Žajdela

Njegova knjiga Vera in svoboda (Faith and Liberty) o krščanskih temeljih svobodnega tržnega gospodarstva je bila med drugimi prevedena tudi v slovenski jezik, leta 2012 sta jo izdala Inštitut Karantanija in Celjska Mohorjeva družba. Knjiga pomenljivo govori o krščanskih koreninah tržnega gospodarstva in vzpona moderne družbe. Avtor se je lotil malo znanih in premalo osvetljenih poglavij iz zgodovine ekonomske misli. Nazorno in prepričljivo je prikazal vlogo ter prispevek poznih srednjeveških in zgodnjih novoveških sholastičnih moralistov in filozofov, ko so se v svojem času spopadali z novimi pogledi na denar, trgovanje in proizvodnjo. Ob soočanju s stvarnimi izkušnjami so se porajala nova vprašanja in odgovori nanja.

Najpomembnejša je vladavina prava: ostre sankcije za kršitelje pravil

Naj navedem nekaj stališč dr. Alejandra Chafuena. Ameriški ekonomist argentinskega rodu, predstavnik več pomembnih ameriških think-tankov, opozarja, da je današnja oblika socialne države nevzdržna. Namreč, kapitalizem je v splošnem človeškem dojemanju povezan s protestantizmom, češ da je prav ta veroizpoved postavila idejne temelje za razvoj tržnega gospodarstva. Chafuen ima drugačno teorijo in vidi izvor teorije prostega trga v katoliški misli. Na tej podlagi katoliške filozofije išče tudi rešitev za izhod iz današnje krize. Recept je zanj preprost: čim bolj preprosta pravila, a ostre sankcije za kršitelje. Najpomembnejša je vladavina prava. Vmešavanje države z dodatno regulacijo trga namreč ponuja špekulantom in nepoštenim birokratom le še večje priložnosti za koruptnost. Torej: do gospodarstva je treba imeti liberalen pristop, a z dodatkom moralnih naukov, ki so jih postavili veliki katoliški misleci.

Da bi ljudje začeli drugače povezovati pojma moralnost in ekonomija

Že s knjigo Vera in svoboda je izrazil temeljno željo, da bi ljudje začeli nekoliko drugače povezovati pojma moralnost in ekonomija. »Ljudje se učimo, da je začetnik ekonomije in tržnega gospodarstva filozof Adam Smith z delom Bogastvo narodov iz 1776. V to sem bil tudi jaz prepričan, zato me je toliko bolj presenetilo, ko sem v študijskih letih v Argentini ugotovil, da obstaja filozofija o svobodnem trgu z veliko daljšo zgodovinsko tradicijo od Smithove. Del svojega življenja sem posvetil poslanstvu, da sem te katoliške mislece, predhodnike Adama Smitha, oživil. Gre za tržno gospodarstvo, ki je vezano na moralo: prosti trg potrebuje pošten davčni sistem, vlada ne sme goljufati državljanov z visoko rastjo inflacije, treba je imeti pravno državo. Skratka ne gre samo za ekonomijo, ampak tudi za etiko.«

Teorije prostega trga so poglobljeno obdelovali že Tomaž Akvinski in sholastiki

»Če govorimo o sv. Avguštinu, je skupna točka s Smithom odobravanje zasebne lastnine. Nekoliko se razlikujeta v teoriji vrednosti: sv. Avguštin je zagovarjal to, da se vsako dobrino vrednoti po njeni koristnosti, Smith pa je govoril o vrednosti dobrine kot o rezultatu količine dela in stroškov za njeno izdelavo. Res pa je, da so potem teorije prostega trga še bolj poglobljeno obdelovali Tomaž Akvinski in sholastiki. Njihove zapise so kasneje prebirali tudi protestantski misleci: Angleži so namreč imeli svojo univerzo tudi v Salamanki. Protestanti so tako prebirali sholastike, niso pa jih smeli citirati. Smith, ki je prebiral protestantske mislece, med njimi je bil tudi Grotius, se je tako navezoval nanje in ne na sholastike. To je v bistvu povezava, ki jo jaz vzpostavljam.«

Obogateti s poštenim delom ni greh

»Ko je Weber pisal svojo knjigo, so katoliški misleci zavračali prav vsako povezavo z idejami kapitalizma. Podobno se je tudi racionalna filozofija, ki se je rodila iz francoske revolucije, hotela čim bolj izogibati vsemu, kar se je spogledovalo z vero. Ločenost katolištva od idej prostega trga pa je po mojem napačna: vzemimo božjo zapoved »Ne kradi!«. A ni mogoče povezati pojma kraje tudi z ukrepi vlade, ko maksimizira cene za storitve, ki jih ponuja državljanom, ali ko nabija inflacijo v višave. Ali ni to legalizirana kraja, katere žrtev je navadni državljan? Pa to še ni vse. Res je, da se kapitalizem navadno povezuje z anglosaškim svetom. Vsi pa pozabljamo, kako cvetočo trgovino so že pred tem imele italijanska mesteca: Firence, Siena, Genova in druge.

V Svetem pismu bi lahko našli številne podobne odstavke, ki kapitalizma, proste trgovine in podobnih idej ne postavljajo v najboljšo luč. To povsem drži. A tega ne smemo jemati dobesedno. Biblijo moramo brati nekoliko drugače: obogateti s poštenim delom ni greh. Napačno pa je to zdravo dojemanje prostega trga spremeniti v slo po bogastvu in odvisnost od denarja. To obsoja Sveto pismo.«

Cerkev je jasno izjavila, da je avtonomija znanosti legitimna

Dr. Alejandro Chafuena opozarja, da je ekonomija znanstvena veda. Cerkev je na drugem vatikanskem cerkvenem zboru in v drugih okrožnicah jasno izjavila, da je avtonomija znanosti legitimna. »Cerkev mora biti previdna, da znanost ne uporablja napačnih predpostavk o človekovem obstoju ter da ne posega na druga področja in preskakuje od pozitivnih k normativnim sodbam. Ne verjamem, da je papež Frančišek v svojem življenju kadarkoli posebej raziskoval področje ekonomije oziroma je premalo seznanjen s politično ekonomijo naprednejših držav, tako da razumem njegovo razočaranje.«

Obogateti s poštenim delom ni greh.

»Samuel Gregg prihaja iz Avstralije, torej iz države, ki je bila še stoletje nazaj precej revnejša od Argentine, moje in papeževe rodne dežele. Argentina se je vmes zataknila nekje sredi ideologije tretje poti z veliko državno močjo in papežu je to stanje blizu. Vendar Argentina je gospodarsko nazadovala, tako da je danes njen življenjski standard na prebivalca nekje na slabi polovici avstralskega. Revni so mnogo bogatejši v Avstraliji kot v Argentini.

Spominjam se, ko sem bil mlajši in sem se vrnil na katoliško univerzo v Argentini, kako so mnogi zapuščali katoliško Cerkev in bili razočarani nad njo, saj jim niso bile všeč izjave, ki so jih bili vseskozi deležni. To je bilo obdobje sedemdesetih let in širjenja marksistične teologije osvoboditve. Ne bi rad, da bi se podobno zgodilo tudi tokrat, saj bi ljudi lahko prešinilo razmišljanje, češ, ker se papež moti glede klimatskih naprav, se kaj lahko moti tudi o pomenu družine ali pomenu svete evharistije. A kakorkoli, eden izmed profesorjev je dejal, da se nima smisla jeziti nad škofi, ki ne poznajo ekonomije, saj je ne poznajo niti ekonomisti.«

Razum in vera ne moreta biti v navzkrižju

Chafuen meni, da mora Cerkev sprejeti to, kar velja kot uradna znanost. »Razum in vera ne moreta biti v navzkrižju. Stvar je v tem, da med znanstveniki obstajajo različna mnenja v ekonomiji. Mnogi Nobelovi nagrajenci imajo med seboj povsem različne poglede na ekonomijo. In kar se tega tiče, mora Cerkev v svoje normativne analize vključevati najboljše ekonomsko védenje, najboljše klimatološko védenje, najboljše biološko védenje.

Razum in vera ne moreta biti v navzkrižju.

Po drugi strani pa nenormativna znanost ne more ponuditi vrednostnih meril, ki so pomembna za določanje smeri družbenega razvoja. Ekonomija je nenormativna znanost in lahko daje le pozitivne številčne ocene, ne more pa določati smeri razvoja. Za odgovore na vprašanja o smeri razvoja potrebujemo vrednostne ocene. In v tem smislu bodo znanstveniki, ki si prizadevajo za uveljavitev neke konkretne politike, poskušali unovčiti vpliv moralistov in njihovih pogledov ter na tak način uveljaviti svojo agendo. In ne le znanstveniki, podobni vzgibi delujejo tudi pri predstavnikih političnih skupin, lobistih ipd. Rekli bodo, vidite, tudi papež je na naši strani, tako da lahko reguliramo porabo ogljikovodikov. Mislim, da je papež s to okrožnico pri sklicevanju na znanost pokazal premalo intelektualne ponižnosti.