Foto: zdravstvo.si



V civilnodružbenem gibanju zdravstvo.si, v katerem si za cilj postavljajo pacientovo zdravje ter učinkovito in pošteno pot do njega, javno pozivajo k spremembi državnega v dostopno javno zdravstvo. Pod poziv so se podpisali Matej Beltram, Erik Brecelj, Gorazd Kalan, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Igor Muževič, Simon Podnar, Samo Vesel, Andrej Vranič in Krištof Zevnik.

Cilj je zdravje ljudi

Cilj vseh zdravstvenih delavcev je en sam: zdravje ljudi. To je temelj javnega zdravstva, do katerega smo vsi državljani ustavno upravičeni in ga tudi financiramo. »Trenutno ima Slovenija nedostopno, neučinkovito in s korupcijo prežeto javno zdravstvo, ki ni v službi bolnika. Slovensko državno zdravstvo je neprimerljivo z drugimi evropskimi državami, kjer javno zdravstvo temelji na dostopnosti, prosti izbiri zdravnika in načelu solidarnosti zavarovancev,« zatrjujejo v gibanju.

Epidemija dodatno razgalila zdravstveni sistem

Slovenski bolniki že vsaj 30 let trpijo zaradi omejevanja pravice do pravočasnega in učinkovitega zdravljenja, epidemija je še dodatno razgalila nedostopnost in neučinkovitost slovenskega zdravstvenega sistema. »Zdravstveni delavci nimamo vpliva na ureditev zdravstvenega sistema. O tem odločajo minister za zdravje, vodstva državnih zdravstvenih ustanov, ZZZS in z njimi povezani privilegirani dobavitelji medicinske opreme.«

Vsi bolniki v ospredju

»Človekovo zdravje je ena od najpomembnejših vrednot. Dostopnost do zdravnika in kakovostno zdravljenje sta ključna elementa javnega zdravstva. Vsi državljani – ne glede na politično opredelitev, socialni položaj, premoženjsko stanje … – potrebujemo celovite ukrepe, ki v ospredje postavlja vse bolnike in ne le tistih, ki so še dodatno prizadeti zaradi epidemije,« opozarjajo v gibanju.


Foto: arhiv Družine


Izhodišče za plačilo naj ne bo status izvajalca

Ministra, vse politike in odločevalce v Sloveniji zato pozivajo k spremembi zakonov in pravil, kar naj bo osnova temu, da bo bolnikom zagotovljena univerzalna dostopnost do zdravnika in zdravstvenih storitev po zgledu evropskih držav, izhodišče za plačilo zdravstvenih storitev pa mora biti pravočasno in kakovostno zdravljenje in ne status izvajalca.

Bolnik je le sredstvo in ne cilj

V gibanju dodajajo, naj ljudje ne nasedajo zgodbam o slovenskem zdravstvu kot javnem zdravstvu, ker to ni: »Je državno zdravstvo, ki ga obvladujejo koruptivne dobaviteljske mreže. Je zdravstvo, v katerem je bolnik le sredstvo in ne cilj. Ljudje naj ne nasedajo zgodbi o privatizaciji javnega zdravstva. Gre za enako plačilo storitev ne glede na status izvajalca, kar je v korist bolnikov, predvsem z nižjimi dohodki.«

Kaj pričakujejo od zakonodajalca in vlade?

Obenem izpostavljajo, da ravno ti, ki širijo ideološke laži o javnem zdravstvu, že desetletja molčijo o prelivanju javnega denarja v zasebne žepe pri dobavah opreme in zdravil. Od zakonodajalcev in vlade v gibanju pričakujejo, naj »vzpostavijo javno zdravstvo, v katerem bolnik zaradi nedostopnosti ne bo prisiljen plačevati zdravljenja iz lastnega žepa in v katerem državljan plačuje zavarovanje, ob bolezni dobi pravočasno obravnavo, zavarovalnica pa financira stroške zdravljenja ne glede na bolnikovo izbiro zdravnika.«

Ni vse korupcija

Eden od podpisnikov poziva, zobozdravnik in eden od pobudnikov platforme Medikont Krištof Zevnik, je v pogovoru za Družino (39/2020) spregovoril tudi o korupciji v slovenskem zdravništvu: »Veliko je pozitivnega sodelovanja med zdravniki, farmacijo in tudi dobavitelji. Ni vse korupcija. Se pa dobro ve, kaj je moralno in etično sporno. To opazijo kolegi zdravniki, ko primerjajo posamezne prakse v svojem okolju. Problem je, ker zdravstveni sistem ne izloči posameznikov brez moralne razsodnosti. To ustvarja negativno selekcijo med zdravniki in promocijo psihopatije posameznikov.«


Krištof Zevnik. Foto: Tatjana Splichal


Pritožba in ustavna pobuda

Je mogoče trditi, da so korupcijske zgodbe verjetnejše v državnem delu zdravstvenega sistema? »Obstaja državno zdravstvo, prepredeno s korupcijskimi aferami, in javno zdravstvo, ki ga izvajajo zasebni zdravniki. V javnem in zasebnem zdravstvu korupcije skoraj ni zaznati. Vsak zdravnik je sam odgovoren, da za vsoto denarja, ki jo prejme od zavarovalnice ali od bolnika, ravna odgovorno in smotrno. Pri nas bolniki ne morejo uveljavljati svojih pravic pri zasebnih zdravnikih. To ustvarja monopolne pogoje. Pri uveljavljanju pravic bolnike že 25 let omejuje politična večina in pri tem krši ustavnopravna načela 51. člena ustave, ki jamči pravico do zdravstvenega varstva, in 13. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki vsem zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev. Glede te dileme sem vložil tudi pritožbo in ustavno pobudo,« izpostavlja Zevnik.

Med zdravniki so politiki, ki že dolgo niso več zdravniki

In še: »Zdravništvo je pri uresničevanju pravic enotno. Zdravnik zdravi bolnika. Med zdravniki so politiki, ki že dolgo niso več zdravniki. Ti politiki in politične skupine namerno ustvarjajo umetno dilemo in prek vplivnih medijev prikazujejo zdravnike kot pridobitnike, ki jim je edino merilo denar. To so skrajno zavržna dejanja, ki škodijo odnosu med zdravnikom in bolnikom. To počnejo z enim samim namenom: da ostane državno zdravstvo z vsemi čakalnimi dobami, preplačili materialov, korupcijo in krajami vred nespremenjeno.«

Vsi, levi in desni, potrebujemo kakovostno in dostopno zdravljenje

Bi bilo lahko prav zdravstvo kot resnično skupno dobro tisto področje, ki bi premostilo že pregovorno slovensko ideološko polarizacijo? »Volivci imajo izjemno moč. Vsak posameznik mora prepoznati prave ideje pred volitvami in izvoliti politike, ki resnično zagovarjajo zdravstveni sistem po meri bolnika. Pri tem klasična politična opredelitev ne igra nobene vloge. Na koncu smo vsi bolniki in potrebujemo dostopno in kakovostno zdravljenje. Levi in desni,« še poudarja Krištof Zevnik.