Tudi nasprotniki tega zakona si ne želimo trpljenja, hkrati pa vemo, da bremena samomora ne želimo naprtiti niti sebi niti komu drugemu. 

Sama sem se z bližino smrti srečevala od svojega otroštva dalje, ko je moja mama prvič hudo zbolela. Kasneje se je bolezen ponovila, pridružile so se še druge bolezni, vseeno pa je z zdravniško pomočjo dokaj normalno živela. Ko je v starosti zbolela za Alzheimerjevo demenco, se je začela spreminjati. Postopno pešanje fizičnih moči in upadanje kognitivnih sposobnosti jo je v nekaj letih povsem spremenilo – postala je le še bleda senca mame, ki sem jo nekoč poznala. Tudi očetu življenje ni prizanašalo, dolgotrajne kronične bolezni, ki so se ob njegovi starosti še stopnjevale, so mu prinašale vedno več težav, mnoge noči sem z njim preživela na urgenci.

Leta negotovosti

Mamino osebnostno spreminjanje je očeta močno bremenilo, pogosto me je spraševal, kaj se z njo dogaja, vse do postavitve diagnoze je upal,...