200. obletnico rojstva velikana ruske književnosti F. M. Dostojevskega (1821–1881) Beletrina obeležuje z novim prevodom dela Mladenič, ki ga je tokrat prevedla Urša Zabukovec in za knjigo prispevala tudi obširno spremno besedo.

Knjiga spada v avtorjevo slavno peteroknižje (Zločin in kazen, Idiot, Besi, Mladenič, Bratje Karamazovi), v katerem tematizira notranje boje in dileme sodobnega človeka.

Dostojevski si je precej časa želel napisati roman o »očetih in sinovih«, saj ni bil zadovoljen z obstoječimi, ki so se mu zdeli umetniško in idejno neprepričljivi.

Roman je družinska saga

Dostojevski je roman Mladenič označil za »prvi poskus svoje misli«, o glavnem junaku Arkadiju Dolgorukem, ki išče svojo identiteto, pa je zapisal takole:

»Vzel sem brezgrešno dušo, ki pa so se je že dotaknili strašna možnost razvrata, zgodnje sovraštvo zaradi svoje ničevosti in 'naključnosti' ter tista širina, s katero celo čista duša že zavestno dopušča greh v svojih mislih, ga goji v svojem srcu, se naslaja nad njim v svojih sramežljivih, a že tudi drznih in burnih sanjarijah – vse to je prepuščeno le lastnim močem in razumu, no, pa seveda Bogu. Vse to so nedonošenčki družbe, 'naključni' člani 'naključnih družin'«.

Roman je družinska saga, prvoosebni pripovedovalec Arkadij, 19-letni mladenič, pa popisuje dogodke iz bližnje preteklosti, pri tem pa osmišlja svoje pisanje in se ukvarja s svojim razvojem.

Njegov glas je nezamenljiv, tipično adolescentski, a vseeno poln humorja, dvomov, globine, na trenutke pa je že prav nadležen.

Vprašanja, ki so Dostojevskega mučila vse življenje

Prevajalka Urša Zabukovec komentira, da je Dostojevski pričujoči roman sprva želel nasloviti Kaos oziroma Nered, »kar je vsekakor dobra oznaka ne samo upodobljene resničnosti, ampak tudi načina te upodobitve.

Prevajalec se mora namreč soočiti z neenakomernim, enkrat vzhičeno zaletavim, drugič zamirajočim ritmom prvoosebne pripovedi mladega človeka, ki se trudi razumeti svet, v katerem se je znašel.

Čeprav roman Mladenič velja za najšibkejši člen pisateljevega peteroknjižja, tudi v njem najdemo pomembne refleksije o vprašanjih, ki so Dostojevskega mučila vse življenje (usoda Rusije in ruske družine, odnos med Rusijo in Evropo, odnos med izobraženim slojem in preprostim ljudstvom, med različnimi generacijami ipd.) in s katerimi se bo potem neposredno spopadel tudi v Dnevniku pisatelja«.

Delo Mladenič je prava poslastica za vse ljubitelje Dostojevskega in močnih ter kompleksnih značajev.

F. M. Dostojevski: Dnevnik pisatelja

Založba Beletrina 200. obletnico rojstva Dostojevskega obeležuje tudi s ponatisom pisateljevih dnevnikov, ki nosijo naslov Dnevnik pisatelja in so pri Beletrini prvič izšli leta 2007.

Tokrat so namesto v dveh izšli v eni knjigi, prevedli pa so jih Urša Zabukovec, Borut Kraševec in Aleksander Skaza.

Dostojevski je edinstveni Dnevnik pisatelja pisal od leta 1873 in ga objavljal v svoji reviji Graždanin, ki je začela samostojno izhajali leta 1876. Bila je glasilo enega samega človeka – Dostojevski je bil hkrati urednik in edini pisec vseh prispevkov.

Knjiga je »dnevnik pisateljevega duha« in obravnava temeljna filozofska, religiozna in moralna vprašanja, posveča pa se tudi kulturnemu, družbenemu in tudi političnemu dogajanju v takratni Rusiji in po svetu.

Dnevnik pisatelja je res vznemirljiv: z razmišljanji o usodi človeka in človeštva nam sporoča svoja globoka spoznanja o preteklosti in sedanjosti.