V stoletju, ko se je začelo jasno kazati, v čem je res vsebina moderne dobe, se na odru kulture pojavi Fjodor Mihajlovič Dostojevski, in to v kulturno najbolj zaostali državi Rusiji. Ampak prav v tem narodu se v tistem stoletju pojavi peščica globoko navdihnjenih iskalcev. Težko najdemo v zgodovini podoben primer. Pater Špidlik je večkrat prav na primeru teh ljudi poudaril, kako je resnično, da Sveti Duh veje, kjer želi, in ko najde svobodnega, odprtega človeka, ga naseli s svojim življenjem, spoznanjem in spominom. Sveti Duh nam daje v delež Božje življenje in nas torej varuje pred razosebljenjem. Resnično življenje, tisto, ki ne utone v pozabo groba, je le občestveno življenje, ki se uresničuje v svobodnih odnosih, v katerih se razodeva občestvo Očeta, Sina in Svetega Duha.

Čeprav se lahko sliši zelo čudno, ampak eno od področij, kjer se razodeva življenje, je razum. Mi smo navajeni na uporabo razuma kot na nekaj ločenega od nas, od našega doživljanja in celo od življenj...