Založba Mladinska knjiga in Cankarjeva založba sta izdali več knjig o znamenitih osebnostih, dela klasikov, o vzrokih za prvo svetovno vojno in o lepotah Slovenije.

Skriti biseri Slovenije

Veste, kje v Sloveniji si lahko ogledate ogromno kamnito mizo? Čez katero reko se pne most, imenovan po znamenitem vojskovodji, in skozi katero naravno okno se je mogoče sprehoditi? Kje stoji znamenje za 15. poldnevnik in kam je morje naplavilo nepregledno množico školjčnih lupin? V knjigi biologa in poznavalca Slovenije Petra Skoberneta Skriti biseri Slovenije (založba Mladinska knjiga) najdemo kar 60 namigov za enodnevne družinske izlete, na katerih bomo odkrivali skrite bisere naše čudovite dežele, občudovali delo prednikov, se čudili silam narave in obnemeli ob veličastnih razgledih.

Naj jih omenimo le nekaj: Napoleonov most na Nadiži, križ v steni Izgore pri Bovcu, soteska Savice v Ukancu, Mali Peričnik v Vratih, grad Žovnek pri Braslovčah, vinorodne Haloze, Sv. Marija nad Vitovljami, škraplje na Sinjem vrhu, Gašperjev kostanj nad Radečami, školjčišče pri Ankaranu, Škocjanski zatok, grad Črni Kal, kamnita miza pri Lipici, Brezoviški dol, tisa v Stranah, Petelinško jezero pri Pivki, izvir Krupe v Beli krajini, Klevevške toplice.

Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno

Knjiga Mesečniki. Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno Christopherja Clarka ponuja bralcu številna izhodišča za premislek o naši preteklosti in sedanjosti. Govori o času, ki je napovedoval vsesplošen spopad evropskih nacij in konec starega sveta. Detajlna analiza geopolitičnega stanja v Evropi ter ključnih dogodkov in odzivov vodilnih politikov velesil se osredotoča bolj na to, kako je prišlo do prve svetovne vojne (prepotenca, ignoranca, naivnost, nekompetentnost, kravje kupčije ipd. politikov in vladarjev) kot pa na vprašanje zakaj. Knjiga je za slovenskega bralca še toliko bolj zanimiva, ker veliko pozornost posveča razmeram na Balkanu, ki jih nihče ni znal realno oceniti, in balkanskemu »Piemontu« – Kraljevini Srbiji.

Predgovor k slovenski izdaji osvetljuje položaj Slovencev, ki so po vojni na strani poražene Avstro-Ogrske za več kot 25 let izgubili tretjino nacionalnega ozemlja skupaj s tamkajšnjim prebivalstvom – Primorci. Knjiga, ki jo je izdala Cankarjeva založba, ni le opis dogodkov, ki so neposredno pripeljali do prve svetovne vojne, pač pa zelo poglobljena diplomatska zgodovina druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. Clark je do tedanje politike in političnih elit zelo kritičen, ena za današnje razmere ključnih ugotovitev pa je, da se politiki iz leta 1914 ne razlikujejo od sodobnih.

Napoleon

Napoleon je biografija oziroma knjiga (izdala jo je Cankarjeva založba) o človeku, ki je s svojimi dejanji spremenil tok evropske zgodovine in vplival na nastanek novodobne Evrope. Njen avtor Alan Forrest je izrisal portret vojskovodje, pretkanega politika in cesarja, megalomana, čigar karizma se je kljub vsem zločinom, ki jih je zagrešil, ohranila do danes. Avtor se je posvetil tudi številnim mitom, ki so se spletli v zvezi z njim, in na podlagi analize zgodovinskih dokumentov pokazal, da ni bil le protagonist takratnih dogodkov, temveč so ga v enaki meri zaznamovali tudi čas, v katerem je živel, ter tedanje družbene razmere v Franciji in drugod po Evropi.

Dramaturško izzivalno napisana knjiga se začne z opisom vrnitve cesarjevega trupla v Pariz z otoka Sveta Helena in njegovim pokopom, nato pa se vrne v čas odraščanja sina korziškega odvetnika, ki je postal najmočnejši politik v Evropi. Avtor knjige Alan Forrest je profesor novejše zgodovine in direktor centra za raziskovanje 19. stoletja na univerzi v Yorku (Velika Britanija). Ukvarja se z novejšo zgodovino Francije, posebno s francosko revolucijo in obdobjem cesarstva, ter z zgodovino novodobnega vojskovanja.

Potepanja po zahodni Hrvaški

Zahodni del Hrvaške je poln zanimivih izletniških točk, ki jih lahko obiščemo za krajši enodnevni ali daljši večdnevni izlet. V vodniku Potepanja po zahodni Hrvaški, izdala ga je založba Mladinska knjiga, bomo našli kopico predlogov za nedeljske izlete po naši soseščini ali popestritev poletne dopustniške rutine. V knjigi je trinajst izbranih izletov v zahodno Hrvaško (južni in severni del Gorskega kotarja, Risnjak, Kordun in Lika, Istra po dolgem in počez, severni Velebit, kvarnerski otoki), opisi poti, krajev in pokrajine, turistične in kulturnozgodovinske znamenitosti, prek 200 fotografij, 14 preglednih zemljevidov poti z označenimi smermi gibanja, povezani izleti, opisi dostopov do izhodišč, kulturne prireditve, planinski izleti, adrenalinski športi.

Avtor vodnika Vid Jakša Opačić je bil rojen leta 1980 v Zagrebu, kjer je diplomiral iz zgodovine in geografije na zagrebški filozofski fakulteti. Po študiju je dve leti delal kot učitelj zgodovine in geografije. Od leta 1999 je bil zunanji sodelavec založniške hiše Mozaik knjiga iz Zagreba, v kateri se je zaposlil leta 2006. Do zdaj je uredil blizu 150 naslovov, večinoma z zgodovinsko in zemljepisno tematiko. Je strasten popotnik in raziskovalec znanih in malo manj znanih naravnih lepot na Hrvaškem in v sosedstvu.

Uvod v demokratizacijo in osamosvojitev

Knjiga Slovenija, moja dežela (izdala jo je Cankarjeva založba) podaja celovito, dokumentirano in slikovno podobo burnih 80. let – uvoda v demokratizacijo (1990) in osamosvojitev (1991) Slovenije. Avtorja zgodovinarja Božo Repe in Darja Kerec sta v njej prikazala dogajanje od Titove smrti, razpadanja države in alternativnih političnih gibanj do provokativne kulture, majniške deklaracije in plebiscita, glasbo, film, modo in še marsikaj.

V ospredju so civilna gibanja, ki so odločilno prispevala k rasti zavesti, da bi se Slovenija lahko osamosvojila. Pri tem je imela močno vlogo tudi akcija Slove­nija, moja dežela, po kateri so nas kmalu poznali v vsej Jugoslaviji. K prebujanju zavesti so pomembno prispevali tudi tednik Mladina, razvoj panka, prispevki v Tribuni, delovanje ZSMS, 57. številka Nove revije ... Na koncu knjige je dodana strnjena kronologija pomembnejših dogodkov od leta 1974 do 1990.

Martin Luter

31. oktobra 1517 je Martin Luter na vrata cerkve v Wittenbergu pribil liste s petindevetdesetimi tezami o moči odpustkov, s čimer je spodbijal del te­danje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). S tem dejanjem se je v Zahodni Evropi začelo obdobje t. i. reformacije, ki se je iz Nemčije hitro razširila v druge dežele – od Skandi­navije in vse do današnje Slovenije.

Lutrova biografija (izšla je pri Cankarjevi založbi), ki jo je napisal eden najboljših nemških poznavalcev Lutra Volker Leppin, presega dosedanje po tem, da je avtor pridobil številne podatke o Lutrovi osebnosti, ki jih drugi pisci do zdaj niso upošte­vali ali pa jih sploh niso poznali. Mar­tin Luter se tako ob številnih drobnih detajlih iz zasebnega življenja bralcu razkrije kot polna osebnost in ne le kot uporni cerkveni dostojanstvenik, ki je v mnogočem spremenil tok zgo­dovine in vplival na razvoj sodobne Evrope.

Ključne osebnosti svetovne zgodovine

Velikim ljudem je bilo usojeno, da so pustili svoj pečat v zgodovini in s svojimi dejanji za vselej spremenili svet. To so bile najslavnejše osebnosti iz zgodovine in politike, religije in filozofije, gospodarstva in znanosti ter umetnosti in kulture. Homer, Buda, Sokrat, Jezus Kristus, Atila, Marco Polo, Leonardo da Vinci, Martin Luther, William Shakespeare, Isaac Newton, Immanuel Kant, Mozart, Gandhi, Einstein, Charlie Chaplin, mati Terezija, Elvis Presley in Bill Gates so le nekateri in jih zdaj lahko spoznamo tudi v knjigi Ključne osebnosti svetovne zgodovine (izdala jo je založba Mladinska knjiga). Knjiga obsega več kot 250 velikih osebnosti in njihove življenjske zgodbe, kronološko urejen izbor znanih ljudi z različnih področij, pregled obdobij in dogodkov, ki so zaznamovali svet, in zanimivosti iz biografij v zgodovinskem kontekstu.

Dostojevski: Ponižani in razžaljeni

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821–1881) je ruski je romanopisec in poleg Tolstoja največji predstavnik ruskega realizma. Rodil se je 11. novembra 1821 v Moskvi kot drugi od sedmih otrok. Pri 16 letih je izgubil mater, dve leti kasneje očeta. Kmalu po materini smrti je odšel na vojaško inženirsko akademijo v Sankt Peterburgu. Tam je napisal prve romane in novele s tematikami svobode, človekove osebnosti ter njenega razvoja, med njimi tudi Zločin in kazen (1866). Njegovo prvo delo, roman Bedni ljudje, je izšlo leta 1846.

Tri leta kasneje so ga zaprli in obsodili na smrt zaradi članstva v radikalni skupini Petraševskega, vendar ga je car Nikolaj I. pomilostil in obsodil na večletno prisilno delo v taborišču v Sibiriji, kjer je zbolel za epilepsijo. Leta 1857 se je poročil z Marijo Dimitrijevno Isajevo in se čez dve leti vrnil v Sankt Peterburg, kjer je začel izdajati več literarnih revij, med drugim tudi politično revijo Vremja. Leta 1864 ga je močno prizadela ženina smrt zaradi jetike, začel je kartati in izgubljati denar. Da bi se izognil svojim upnikom, je potoval po Zahodni Evropi. V feljtonskem romanu Ponižani in razžaljeni (1861) je odprl vprašanja dobrega in zla. Ta so postala ena izmed vodilnih tem njegovega ustvarjanja in se povezovala z obnovo krščanskega izročila na podlagi ljudske kulture.

S povestjo Zapiski iz podtalja (1864) so stopili v ospredje fantastični realizem, analiza zavesti in nezavednega. Znova se je poročil leta 1867. Strast do iger na srečo je premagal s pomočjo svoje druge žene Ane Grigorjevne in se posvetil literarnemu ustvarjanju. V tem obdobju je napisal svoja najpomembnejša dela, upovedana z dialogi in notranjimi monologi junakov, kot so Idiot (1867–1868), Besi (1871–1872) in Bratje Karamazovi (1879–1880). Za razumevanje njegovega dela je pomemben Dnevnik pisatelja (1876–1877), kjer se je posvečal dogajanju v takratni Rusiji in svetu. V knjigi so objavljeni tudi spomini ter več kratkih novel, ki v podobi in besedi »podtalnega človeka«, osamljenega ter odtujenega individualista, razkrivajo eksistencialne probleme novodobnega človeka. Umrl je 9. februarja 1881 za posledicami krvavitve v pljučih.

V zbirki Kondor (založba Mladinska knjiga) je izšel njegov roman Ponižani in razžaljeni, ki ga je prevedel Borut Krašovec in napisal tudi obširno spremno besedo. Ta roman je najbolj avtobiografsko delo Dostojevskega. Ko ga je leta 1860 začel pisati, je bil star devetintrideset let. Za sabo je imel nedokončan študij na šoli za vojaške inženirje in več zdaj bolj, zdaj manj odmevnih literarnih del.

Nobelovec Isaac Bashevis Singer

Nobelovec Isaac Bashevis Singer, na Poljskem rojeni židovski pisatelj, ki je pripadal tradiciji vzhodnoevropske jidiš književnosti, je v svojih kratkih zgodbah in romanih opisoval nepreklicno izgubljeni svet poljskih Židov, ki ga je uničila druga svetovna vojna, sam pa ga je zapustil že sredi tridesetih let, ko se je odselil v Ameriko. Ta svet je znal pričarati pred bralčevimi očmi kot živ, z vso pestrostjo, odtenki in detajli njegovih pojavnih oblik, od tradicionalnega okolja ortodoksnih rabinov, hasidov in podeželskih skupnosti do višjih slojev, moderne mestne mladine, ki je zavrgla vero očetov, sionistov in socialistov, emancipiranih žensk in deklet, intelektualcev in umetnikov. V zbirki Kondor (založba Mladinska knjiga) so pod naslovom Moč teme izšle njegove zgodbe, ki jih je izbrala, prevedla in z obširno spremno besedo opremila Jana Unuk.