Mineva že več kot tri desetletja od mednarodnega priznanja Slovenije. Z njim smo se kot suverena država umestili na politični zemljevid sveta in se pridružili svobodnim državam v Organizaciji združenih narodov, Evropski zvezi in Natu. Ker smo razumeli zgodovinsko priliko, smo uresničili samostojno državnost kot najvišji politični cilj slovenskega naroda po stoletjih sanj, pričakovanj in izjav, pa tudi groženj našemu obstoju in identiteti.

Imamo državo!

Po skoraj pol stoletja enopartijskega režima so demokratične sile slovenske pomladi, zbrane v koaliciji DEMOS, na prvih demokratičnih volitvah nastopile s programom samostojne države.

In Slovenci smo se nato 23. decembra 1990 plebiscitarno odločili za samostojno državo.

"Osamosvojitev je naš uspeh brez primere. Nas je povezala in ne razdelila. Izborili smo jo skupaj in za vse. Zato nas kot naša skupna vrednota kliče tudi k skupnemu in prešernemu praznovanju."

"Z globoko hvaležnostjo vsem domoljubom in demokratom za vsa dejanja za svobodo Slovenije, še posebej pa borcem v vojni za Slovenijo, kličemo svoji državi "na mnoga leta" v spoštljivem sožitju," so že pred samo prireditvijo zapisali njeni ustvarjalci.

FOTO: Blaž Čermelj

Akterji osamosvojitve danes igrajo domoljubne pesmi

Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in brigadir Tone Krkovič sta trideset let kasneje nastopila v popolnoma drugačnih vlogah. Krkovič namreč igra kitaro in harmoniko v De Niro As Orchestra. Na odru pa se jim je ob nekaj skladbah pridružil tudi Peterle.

Nekdanji predsednik vlade in poveljnik vojske danes prepevata domoljubne pesmi. FOTO: Blaž Čermelj

"Nekoč smo streljali, danes pa skupaj igramo. Nimate takega para na svetu, da bi nekdanji poveljnik naše vojske in predsednik osamosvojitvene vlade igrala skupaj in na takšen način praznovala," je svoje občutenje ob tem strnil Peterle.

Prav to se je na prireditvi potem tudi zgodilo. Skupina De Niro As Orchestra je tako zbrane popeljala skoz številne slovenske ponarodele skladbe, kot so Čebelar, Pesem vojakov vsega sveta, Ni cvetja brez trnja, Srečno mlada Slovenija, Slovenija, od kod lepote tvoje, Pozdrav s Tirolske, Kjer lastovke gnezdijo, Veter nosi pesem mojo in številne druge.

FOTO: Blaž Čermelj

Obstajajo številni narodi, ki nimajo svoje države

Slavnostni govornik Lojze Peterle je v svojem nagovoru izrazil veselje in veliko čast, da lahko praznuje s tistimi, v katerih vidi prihodnost Slovenije, seveda pa pri svojem pozdravu ni spregledal niti tistih, ki so 18. aprila 1990 dali glas za samostojno Slovenijo. Ob tem je izpostavil, da marsikje drugje po svetu obstajajo še številčnejši narodi od slovenskega, pa nimajo države in tako ne morejo praznovati dneva samostojnosti ali dneva državnosti.

Tudi Slovenci smo dolgo časa sanjali, upali in želeli. A šele v letih 1989, 1990 in 1991 je situacija dozorela do končnega dejanja.

Nismo več "preglasovana provinca". FOTO: Blaž Čermelj

"In takrat, aprila 1990 so bili Slovenke in Slovenci prvič, in jaz upam, da tudi zadnjič, na svobodnih volitvah vprašani, ali želijo samostojno državo Slovenijo." Politične sile so takrat sicer predlagale Slovenijo v nekoliko spremenjeni Jugoslaviji. Toda te ideje ji po zaslugi demokratično izvoljene vlade ni uspelo udejanjiti:

"Jaz sem vesel, da nam je uspel ta nasmeh zgodovine. V čast mi je bilo, da sem lahko vodil ekipo, ki je razumela, da je prišel ta čas. Ko je bila aprila leta 1991 vprašana, ali gremo do konca, smo na vprašanje predsednika DEMOS Jožeta Pučnika vsi predsedniki (koalicijskih strank) rekli gremo."

"Tonetu Krkoviču smo že 17. maja 1990 zaupali postavljati temelje Slovenski vojski. Brez tega temelja 17. decembra, en teden pred plebiscitom, ne bi zadišalo po slovenski vojski," za kar mu je Peterle, ki se še vedno živo spomni postroja fantov, ki so bili pripravljeni dati vse, kar imajo za slovensko svobodo, iskreno hvaležen.

Brigadir Tone Krkovič. FOTO: Blaž Čermelj

Izbojevana zmaga je naposled Slovenijo, ki je bila skozi zgodovino zgolj "preglasovana provinca", po Peterletovih besedah naposled premaknila v novo kvaliteto: "Zdaj se ne moremo izgovarjati na Beograd, na Moskvo, na Rim ali na kogarkoli. Sami si volimo ustave, vladajo nam taki, kot jih izberemo in jih na volitvah lahko zamenjamo."