Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je podelilo nove koncesije za opravljanje institucionalnega varstva za starejše. S tem so zagotovili 1107 novih mest v domovih za starejše, na voljo bodo do leta 2023. To je že drugi tovrsten ukrep v zadnjem letu, lani so podelili koncesije za 1285 mest.

Zaradi povečanih potreb po domskem varstvu starejših je ministrstvo v času mandata ministra Janeza Ciglerja Kralja pospešilo aktivnosti na tem področju in po 15 letih realizirali prve pomembne korake na tem področju. Poleg podelitve koncesij je bilo iz proračuna zagotovljenih 65 milijonov evrov za investicije v domove za starejše in nove domove, 93 milijonov evrov nepovratnih sredstev za večjo kakovost bivanja starejših, načrtujejo pa tudi 59 milijonov evrov za izgradnjo 850 dodatnih mest v domovih za starejše.

Skupnost v koncesijah ne vidi nobenih težav. Zasebniki nudijo dodatne sobe, ki so zelo dragocene. (Marko Žula)

Koncesije zagotavljajo večjo izbiro

V Skupnosti socialnih zavodov (SSZ) pozdravljajo korake v minulih dveh letih, ki so bili narejeni v prid domskega varstva starejših. »Za nas so bile pomembne predvsem tri zadeve: razpis in podelitev koncesij, sredstva React, ki so zagotovila skoraj 100 milijonov evrov za izgradnjo novih domov in obnove obstoječih ter kadrovsko področje,« je na pogovoru na temo zagotavljanja dostojne starosti v organizaciji stranke NSi izrazil strokovni sodelavec SSZ Marko Žula.

Pozdravil je kakršnokoli obliko zagotavljanja dodatnih kapacitet: »Skupnost v koncesijah ne vidi nobenih težav. Zasebniki nudijo dodatne sobe, ki so zelo dragocene, posebej zato, ker gre za novejše objekte, na višjem standardu. Sicer posledično zaradi izračuna nekoliko dražje, ampak omogočajo uporabnikom večjo izbiro.«

Razmere ponekod nevzdržne

V Sloveniji trenutno institucionalno varstvo, glede na podatke SSZ nudi 97 domov za starejše, od tega 54 javnih zavodov in 43 izvajalcev s koncesijo. Skupno je v njih na voljo nekaj manj kot 19 tisoč mest. Prostih mest je trenutno nekaj čez 200, a zgolj na papirju, saj imajo prek 12 tisoč aktivnih prošenj.

Ob tem je Žula spomnil na slabe razmere v številnih domovih, kako zelo zanemarjeno je področje in kako neprimerne so te stavbe za oskrbo starejših To se je izkazalo predvsem ob izbruhu epidemije. »To področje je bilo zanemarjeno in določeni objekti so stari tudi že 40 let. Objekti niso bili prilagojeni za to, kar nam je predstavljal covid. Enostavno zahtevati od vodstva, da loči čiste-nečiste poti, ko pa dom ni tako zgrajen, je iluzorno.« Zato pozdravlja investicije v prenovo javnih domov, hkrati je na ministra naslovil prošnjo, da bi zagotovil še dodatna sredstva za domove, ki so izpadla iz razpisa React.

Zakon o dolgotrajni oskrbi bo prinesel ključno spremembo v naši miselnosti pri oskrbi starejših ali pri sobivanju več generacij. (Janez Cigler Kralj)

V kako slabih razmerah živijo starostniki v številnih domovih, je bil ob začetku mandata presenečen tudi minister. »Spomnimo se Hrastnika. To je stavba, ki je bila zgrajena za dijaški dom, starostniki živijo v štiri-, pet- posteljnih sobah, premajhnih kapacitetah, kjer so vrata premajhna. Ne moreš z invalidskim vozičkom, hojco ali berglami zelo preprosto priti od postelje do sanitarij.«

Zakon o dolgotrajni oskrbi bo namreč ljudem omogočil, da bodo lahko čim dlje živeli doma ali čim bližje doma. FOTO: Pexels

Minister zagotovil izvedbo vseh projektov prijavljenih na React

Z namenom zboljšanja pogojev čim več starostnikom, je Cigler Kralj zagotovil, da bodo zagotovili sredstva in s tem omogočili izvedbo vseh projektov prijavljenih na React, torej tudi tistih, ki niso bili izbrani. Prijavljenih je bilo za sto milijonov projektov več, kot je bilo na voljo sredstev. »Tu smo vsi skupaj prisluhnili tem potrebam in bomo dejansko zagotovili ta sredstva. To so vsi projekti, ki so upravičeni, ki so bili zelo dobro ocenjeni in imajo gradbena dovoljenja.« Sredstva naj bi bila zagotovljena v prihodnjih treh letih, je zagotovil minister.

Z zakonom o dolgotrajni oskrbi manjši pritisk na domove

Predsednik Zveze društev upokojencev (ZDUS) Janez Sušnik je medtem pozdravil sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi. Dodal je, da bo s tem, ko bo zakon tudi »zaživel, bo tudi na domove manjši pritisk. Prav pa je, da se zgradijo, kjer se populacija širi.«

Zakon bo namreč ljudem omogočil, da bodo lahko čim dlje živeli doma ali čim bližje domu. Zakon namreč prinaša pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, pravico do oskrbovalca družinskega člana in pravico do denarnega prejemka.