Sveti Dominik se je v zgodovino zapisal kot eden izmed največjih redovnih ustanoviteljev. Sredi 13. stoletja, ko je krščanstvo doživljalo hude pretrese, je Dominik želel ljudem pokazati pot nazaj k Bogu, zato je zbral brate in jih povabil, da bi z zgledom evangeljskega načina življenja in pridiganjem, tako kot je to počel Jezus Kristus, ljudi pospremili na pravo božjo pot. Njegovo temeljno vodilo je bilo, da dominikanci živijo tako, kot pridigajo, saj je pričevanje z življenjem najbolj učinkovito oznanjevanje krščanske vere. Njegov god slavimo 8. avgusta.

Dominikanci se zgledujejo po Jezusovem življenju, ki se je zavzemal za revne, uboge in zapuščene. Bil je njihovo upanje, svojo ljubezen je nenehno razdajal in se zavzemal za svobodo ter pravičnost. S svojo smrtjo na križu in vstajenjem je pokazal, da je življenje močnejše od smrti in da so solze vseh trpečih prepojene z veseljem.

To je bila podlaga Dominiku pri ustanavljanju novega reda. Dominikanec je torej tisti, ki posnema Jezusa, živi po njegovem evangeliju in si prizadeva za osvobajanje človeka na vseh področjih. Hkrati pa časti tudi njegovo mater, Marijo.

Dominikanci in dominikanke v Sloveniji

Dominikanski red se je pri nas oblikoval že v 13. stoletju, točneje leta 1230. Dominikanci so najprej prišli na Ptuj, nato pa so se leta 1451 naselili še v Novem Kloštru pri Polzeli, pa tudi pri Sv. Trojici v Halozah in v Kopru. Zdaj živijo le v Žalcu in Petrovčah, ki so priljubljeno romarsko središče. V Žalec so prišli leta 1965, v Petrovče pa deset let pozneje. proti koncu 18. stoletja je namreč habsburški cesar Jožef II. s cerkvenimi reformami razpustil vse dominikanske samostane pri nas.

Trije slovenski dominikanci živijo v dveh samostojnih redovnih skupnostih: v Žalcu p. Viktor in p. Jože in v Petrovčah p. Vanči. "Dominikanci cenimo vsako majhno iskrico vere, ki jo kdo še ima. Želimo jo ohraniti in razplamteti. Verujemo, da božje seme v človeku raste marsikdaj tudi počasi, vendar vztrajno. S tem računamo pri podeljevanju zakramentov, oznanjevanju božjega kraljestva s pomočjo kateheze in pri osebnem stiku z župljani. Želimo, da bi današnji človek, ki je že tako zbegan in obremenjen, našel v Cerkvi veselo in osvobajajoče veselo božje oznanilo. Vrata Cerkve in naših samostanov so gostoljubno in na široko vsakemu odprta. Vse to delamo le v prepričanju, da smo le sejalci, Bog pa daje rast," so zapisali na spletni strani župnije Petrovče.

Ustanovili so Društvo Znamenje, pri katerem izdajajo revijo Znamenje, ki se ukvarja s teološkimi, filozofskimi, sociološkimi in kulturnimi temami, med drugim tudi s sodobnimi pogledi na Cerkev in dialogi z neverujočimi.

Poleg bratov dominikancev pa imamo v Sloveniji tudi sestre dominikanke. V Petrovčah in Piranu so sestre dominikanke sv. Katarine Sienske, ki so prišle v Slovenijo, da bi pomagale pri pastoralnem delu in sprejemanju romarjev. Združujejo poslanstvo sv. Dominika in sv. Katarine Sienske, tudi dominikanke. Kongregacijo je v Petrovčah ustanovila mati Gerina iz Francije, ki je želela, da bi sestre "razodevale materinski obraz usmiljenega očeta v uresničevati v skupnosti kljub človeški slabosti in pomanjkljivosti."


Foto: Tatjana Splichal


V Sloveniji imamo tudi dominikanke. Foto: Župnija Petrovče

Svetega Dominika so najpogosteje upodabljali kot pridigarja, oblečenega v bel dominikanski habit z vencem na glavi, v rokah pa ima knjigo, lilijo, kamen, vrabca, palico ali rožni venec, včasih mu ga izroča Marija. Na prsih ali čelu pa ima zvezdo, ob njem je pogosto črno-bel pes z baklo v gobcu. Dominikanci so še vedno takoj prepoznavni po belih oblačilih.

Dominikanci bodo slavili Marijin praznik


Župnijska cerkev v Petrovčah, posvečena Mariji. Foto: Ivo Žajdela

Dominik je bil velik častilec Marije in marijanske molitve, rožnega venca, zato je takšen tudi dominikanski red.

Tudi župnijska cerkev v Petrovčah je posvečena Mariji - Marijinega obiskanja, zato bo naslednji teden v župniji slovesen.