V Babnem Polju, slovenskem mrazišču, ki leži na nadmorski višini 756 metrov in je v geografskem pogledu del Gorskega kotarja, je bilo na prvi poletni dan pošteno vroče. Na 200 let stari Rihtarjevi domačiji, ki jo že dobro desetletje vodi potomka rodbine Rihtarjevih, Alenka Veber, se je med prijetnimi vonjavami cvetoče lipe in sapicami blagodejnega vetra v hipu vžgala Alenkina energija, ki ji ni para. Gre za enega tistih medčloveških stikov, kjer se pretok misli, čuječnosti in širine zgodi nezavedno in še dolgo traja. Ljubezen, strast in odgovornost, ki jih Alenka udejanja z znanjem in neumornim raziskovanjem kulturne ter materialne dediščine, so poklon njenim prednikom, ki so ji, kot je dejala, »v kašči pustili samo zdrava zrna«.

Vedoželjna »pava slivka«

Brez skrbi, tudi sama sem nemudoma prosila za prevod, kajti sogovornico so domačini že od malega v babjepolskem dialektu prepoznali kot dekletce, ki je bilo ves čas zunaj na vasi, med ljudmi. Tudi Alenkina nada...