»Doma mislijo, da sem izbral napačnega botra«
»Doma mislijo, da sem izbral napačnega botra«
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.
Tokratno vprašanje oz. dilema, ki sem jo prejel, je malo bolj osebna. Ko sem se spravljal pisati članek, sem se na Svetovnem dnevu mladih pogovarjal z mladinsko skupino iz Štepanjskega naselja, kako bi oni odgovorili na to vprašanje. Še posebej smiseln se mi zdi odgovor enega od deklet. Rekla je namreč, da ima iz nekaj stavkov premalo informacij, da bi lahko pomagala. In tokrat se strinjam z njo. Kljub temu pa želim dati nasvet, s katerim si lahko v taki situaciji pomagaš.
Najprej poglejmo, kdo naj bi birmanski boter sploh bil oz. kakšno nalogo ima.
Najprej poglejmo, kdo naj bi birmanski boter sploh bil oz. kakšno nalogo ima. Verjetno marsikdo še nikoli ni slišal za to, ampak v Katoliški cerkvi imamo tudi svoj zakonik. In tam notri najdemo, kaj Cerkev določa za vlogo birmanskega botra. Takole pravi: »Če je mogoče, naj ima birmanec botra, ki je dolžan skrbeti, da bo birmani živel kot resnična Kristusova priča in vestno spolnjeval dolžnosti, ki so povezane s tem zakramentom« (kan. 892). Glavni kriterij za izbiro birmanskega botra je torej, ali je to oseba, ki ti bo pomagala, da boš po birmi res govoril in delal, kakor nas uči Kristus.
Naj tukaj povem svoj primer, ki je sicer delno drugačen od primera, ki ga je napisal bralec. Ko se je bližala birma, tudi sam nisem vedel, koga naj izberem za botra. V našem kraju je bila navada, tako kot je tudi marsikje drugje po Sloveniji, da si izbereš botra, ki je iz tvojega ožjega sorodstva. Moja žlahta je precej majhna, hkrati pa sem v sebi vedel, da mi nihče od njih ne bo pomagal pri tem, da bi živel kot resnična Kristusova priča. Pri marsikom od njih bi sicer gotovo prejel veliko darilo in tudi formalne pogoje za botra bi izpolnili. Ampak pri sebi sem vedel, da je prav, da se odločim drugače.
Moja žlahta je precej majhna, hkrati pa sem v sebi vedel, da mi nihče od njih ne bo pomagal pri tem, da bi živel kot resnična Kristusova priča.
Pogledal sem, kdo v župniji je tak, da mi je za zgled v veri. In sem ga našel. Družinsko smo se poznali, nismo pa imeli tesnih stikov. Starša sta me pri odločitvi podprla, drugi sorodniki pa ne. Čeprav je bil presenečen, da sem ga vprašal, če bi bil moj boter, je nalogo sprejel. Tako imam botra, ki me s svojim življenjem navdihuje za krščansko življenje in me podpira z molitvijo.
Glavni kriterij za tvojo odločitev je točno to: ali te bo boter z molitvijo, zgledom in prisotnostjo v tvojem življenju podpiral, ko si boš prizadeval živeti z Bogom. Noben drug kriterij, pa naj si bo to sorodstvena vez, darilo, želja staršev ali babičina neudeležba na birmi, ni nad tem. Gotovo to ne pomeni, da predvsem bodi trmast in ne poslušaj svojih staršev. :) Kljub temu pa je to tvoja odločitev. To razjasni še en člen Zakonika, ki govori ravno o pogojih za botra (ki jih, mimogrede, boter mora izpolnjevati). Tam piše, da si krščenec/birmanec botra izbere sam.
Krščenec si botra izbere sam.
Odločitev za birmanskega botra ima potencial, da ob dobri izbiri močno zaznamuje tvojo rast v veri. Boter, ki je dober kristjan in ki mu lahko zaupaš, ti lahko ogromno pomaga, ko boš zorel kot Kristusov učenec. Ne boj se, pusti se voditi Svetemu Duhu in dobro izberi. Pri tem ti želim veliko blagoslova.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (5/2023). Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.