»Via Crucis, Via sacra, Via dolorosa, Pot trpljenja, pot bolečine. Križev pot je naša človeška zaveza, vest in zavest. Lahko bi rekli: nekje se je zgodilo, vendar ni bilo samo takrat, nekoč, ampak je še danes tukaj zdaj. Jaz sem jaz in poleg mene, nasproti mene je On. Človek, na tej in oni strani, vedno človek. On človek, ki je takrat, nekoč ustvaril ali dobil skušnjavo, zavist, zlobo, hinavščino, slast maščevanja, pa tudi dobroto, sočutje, požrtvovalnost, ljubezen … Vse to je čas vtisnil v moj obraz, njegovo obličje, moj gib, izraz. Tu sem človek, tu smo ljudje. Via dolorosa je naša človeška zaveza, vest in zavest.« Tako je ob razstavi Via dolorosa fotografa Igorja Andjelića zapisal likovni kritik Dejan Mehmedović. 

FOTO: Igor Andjelić

Prvič podobe na fotografijah

Že številni umetniki so razstavljali podobe Križevega pota v postnem času v piranskih cerkvah, križev pot so v dobrih dveh desetletjih premišljevali ob raznovrstnih umetniških upodobitvah. Prvič pa so v piranskih cerkvah podobe križevega pota na fotografiji. »Andjelić je dramatičnost dogodka zajel drugače. Podobe temeljijo na bogato izpovedni obliki, ki jo zastavijo s portretno uprizoritvijo posameznih protagonistov zgodbe,« je zapisal likovni kritik Mehmedović: »Fotografov izrek je preprost, z reduciranim okoljem nas osredotoči v detajl in v notranjost. Izpostavi se tista skrita tisočletna izkušnja človekovega boja z resničnostjo soočanja samim s seboj, boja, ki ždi v obrazu, gesti, dejanju posameznika, izkušnji človeškega dobrega in zla. Postaja za postajo odkriva resnico trpljenja, stiske, strahu, sočutja, dobrote, milosti, odrešitve. V slikah je ujet govor duše, ki govori z očmi, zamaknjenostjo pogleda, trdoto zgubane kože, onemoglostjo in utrujenostjo telesa.«

FOTO: Igor Andjelić 

Cikel zaokrožen s križem. Upanjem.

Na podobah postaj križevega pota se po besedah Mehmedovića v premišljeni tehniki fotografske bravure v izpostavi estetika, popolna lepota, ki zastopa ljubezen: »Preobilje ljubezni, milino v brezčasju postavljajo nenapisani zakoni, etična prapočela.« Umetnik zaokroži cikel s simbolno izpostavljenim znamenjem križa, kar po besedah kaže, da je upanje vodilo križevega pota: Človeški svet postaja vse bolj nepredvidljivo okolje, ki drsi, preskakuje iz katastrofe v katastrofo. Le on, človek je kriv, Človek, ki poseduje zavest. Le on lahko popravi svoj greh. Križev pot. Nekje se je zgodilo. Naj se zgodi.«

Kdo je Igor Andjelić?

Igor Andjelić je raznovrsten vizualni ustvarjalec, v našem prostoru pa vendarle najbolj prepoznaven kot fotograf, so zapisali na zloženki ob razstavi križevega pota v piranskem društvu zakladov sv. Jurija. Rojen je bil 1961 v Ljubljani, leta 1979 je dokončal šolo fotografije in odprl studio za grafično oblikovanje. Na svoji poklicni poti je oblikoval številne javne prostore, kot so Galerija Škuc, Klub K4, Kavarna Pločnik, sladoledarna Samsara in Salon Minimal, ter jim podelil ne samo formo, temveč tudi vsebino. Salon Minimal šteje za njegov najpomembnejši dosežek. Z oblikovanjem tega prizorišča se je leta 2001 predstavil na Bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani in Beneškem bienalu. Živi in deluje v Ljubljani.