Določen nov kardinal, ki bo v primeru konklava sporočil: »Habemus Papam!«
Določen nov kardinal, ki bo v primeru konklava sporočil: »Habemus Papam!«
Francoski kardinal Dominique Mamberti je odslej tisti, ki bo izrekel slavni stavek »Habemus Papam,« če pride do konklava. Ta naloga izhaja iz nove razdelitve kardinalskih nazivov, ki jo je Vatikan objavil včeraj. Spomnimo, v svetem kolegiju so kardinali razporejeni v tri »redove« oz. imajo tri različne nazive: škofje, duhovniki in diakoni.
Papeža razglasi protodiakon
Potem ko so trije kardinali iz reda kardinalov diakonov z julijem prešli v red kardinalov duhovnikov, je Dominique Mamberti med 32 kardinali diakoni postal protodiakon – kardinal diakon z najdaljšim stažem (ta naziv ima od leta 2015), ki bo lahko sodeloval v morebitnem konklavu. Dolžnost razglasitve mestu in svetu pa je prav na ramenih protodiakona konklava.
Med 236 kardinali jih je trenutno 126 mlajših od 80 let in imajo zato volilno pravico v konklavu.
Kardinal protodiakon bi tehnično gledano moral biti 91-letni Renato Raffaele Martino, ki je kardinal diakon že več kot 20 let, vendar je prav zaradi njegove nezmožnosti sodelovanja v konklavu (zaradi starosti) ta naziv pripadel Mambertiju.
»Annuntio vobis gaudium magnum«
Tudi leta 2013 je to vlogo ob izvolitvi papeža Frančiška opravljal Francoz, kardinal Jean-Louis Tauran, ki je nato umrl leta 2018. Z osrednjega okna bazilike sv. Petra ga je ves svet slišal izgovoriti te besede v latinščini: »Annuntio vobis gaudium magnum: Habemus Papam, Eminentissimum ac Reverendissimum Dominum, Dominum Georgium Marium, Sanctae Romanae Ecclesiae Cardinalem Bergoglio, qui sibi nomen imposuit Franciscum.«
Ta ustaljena formula, v kateri se načeloma spreminjajo samo imena, pomeni: »Naznanjam vam veliko veselje: imamo papeža! Najuglednejšega in najbolj častitljivega gospoda, gospoda Jorgeja, kardinala svete rimske Cerkve, Bergoglia, ki si je nadel ime Frančišek.«
Kdo je kardinal Mamberti?
Pri 72 letih je kardinal Mamberti eden od šestih francoskih kardinalov, ki se lahko udeležijo konklava. Vso svojo duhovniško pot je deloval v vatikanski diplomaciji, zlasti kot predstavnik papeža oz. apostolski nuncij v Sudanu, Somaliji in Eritreji. Med letoma 2006 in 2014 je bil tudi »minister za zunanje zadeve« Benedikta XVI. in Frančiška. Zadnjih deset let deluje kot prefekt Apostolske signature, nekakšnega vatikanskega »vrhovnega sodišča«.
Kaj, če bo za papeža izvoljen prav on?
Ob novicah, kot je ta, se hitro pojavi vprašanje: »Kaj pa, če …?« V preteklosti se je že zgodilo, da je bil za papeža izvoljen prav protodiakon, nazadnje sicer leta 1513, ko je bil za papeža Leona X. izvoljen Giovanni de Medici. Razglasitev je takrat opravil naslednji višji kardinal diakon Alessandro Farnese (prihodnji papež Pavel III.) in še danes velja, da v takem primeru razglasitev opravi naslednji višji kardinal diakon, ki takrat pravzaprav nasledi mesto protodiakona.