Zvonove in ponovno zvonjenje je blagoslovil župnijski upravitelj Tomaž Kunaver. FOTO: Ivo Žajdela

»Zbrali smo se v lepem številu, to pa kaže, da je vrnitev zvonjenja za nas pomenljiva. Vesel sem, da lahko prav jaz kot novi župnijski upravitelj dolinske župnije blagoslovim zvonove po tako dolgom času, ko se ni slišalo njihovega zvena,« je v nagovoru pred zvonikom cerkve sv. Urha v Dolini pri Trstu v nedeljo, 28. aprila 2024, dejal župnijski upravitelj Tomaž Kunaver.

Pojasnil je, da je v Dolini le nekaj mesecev, saj ga je tržaško škof imenoval za župnijskega upravitelja novembra lani, tako da sam ni bil priča zasegu zvonov niti ni sledil sodnemu dogajanju. Izrazil je hvaležnost zakonitemu zastopniku župnije mons. Ettoru Malnatiju, ki je pazljivo bedel nad postopkom vrnitve zvonov in tudi dosegel, da so lahko zdaj slovesno zapeli zahvalno pesem Te Deum ob zvonjenju dolinskih zvonov.

Nagovor župnijskega upravitelja Tomaža Kunaverja. FOTO: Ivo Žajdela

Danes nismo tukaj, da gledamo nazaj

V blagoslovilni molitvi v rimskem obredniku za blagoslove piše: »Pesem zvonov naj odmeva v naših srcih tudi v preizkušnjah in trpljenju in nas utrjuje v prepričanju, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« Ob teh besedah Tomaž Kunaver verjame, da je za marsikoga tišina zvonov pomenila preizkušnjo in trpljenje, ki jih omenja ta molitev, saj pravzaprav ne govorimo o zvonjenju samem, ampak o nečem globljem – o nesoglasju, napetosti, neslogi.

Dejal je, da je na žalost zgodba zvonov pokazatelj nesrečnega konflikta, ki je nastal med posamezniki. »Morda bi ob poslušanju drug drugega in ob pogovoru zvonovi sploh ne utihnili. Danes nismo tukaj, da gledamo nazaj – kar je bilo, pustimo za seboj –, ampak da gledamo naprej. Verjamem, da so konflikti v življenju potrebni in celo neizbežni. Celo v zakonu, ki je izraz najvišje ljubezni ter darovanja med ženo in možem, pogosto nastajajo konflikti. Kaj šele v družbi ali med ljudmi, ki imajo različna mnenja in vrednote. To je človeško. Kar pa je božansko, je to, da smo pripravljeni odpuščati drug drugemu, da si prizadevamo za spravo, ter da sodelujemo kljub razlikam in drugačnim mnenjem.«

Ob tem je spomnil na besede apostola Pavla, ki pravi v pismu Efežanom: »Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo.« Vsem je zaželel, »da kljub morebitni jezi, zameram, nesoglasjem – ne grešimo. Da ne sodimo drug drugega, ampak da iščemo to, kar nas povezuje. Jezus blagruje tiste, ki si prizadevajo za mir. Prepričan sem, da lahko vsaka preizkušnja in konflikt postaneta priložnost za spravo, za pogovor, za izkaz pripravljenosti, odpustiti drugemu.«

Domača pesnica je prebrala nekaj pesmi o Dolinčanih in njihovi cerkvi. FOTO: Ivo Žajdela

Zvonovi lahko v Dolini postanejo prijeten zvok

Spomnil je tudi, da obrednik blagoslova zvonov v opombah razlaga, kakšno vlogo imajo zvonovi v življenju božjega ljudstva. Vabijo nas k molitvi in bogoslužju (npr. angelovo češčenje), oznanjajo pomembne dogodke (krst, poroko, pogreb), slovesnosti, pa tudi nesreče in nevarnosti. »Verjamem, da lahko v Dolini postanejo prijeten zvok: ne bo nas motil, ampak spominjal na stoletno izročilo, ki smo ga prejeli od svojih prednikov skupaj z njihovo vero. Prav cerkev je igrala najbolj pomembno vlogo pri združevanju. Zato ne pustimo, da bi izročilo naših prednikov postalo vzrok za razdor med nami.«

Dolinski zvonik v nedeljo, 28. aprila 2024. FOTO: Ivo Žajdela

Morali so prilagoditi režim zvonjenja zvonov

Tomaž Kunaver je dejal, da je bil ob zaplembi zvonov zakonit predstavnik dolinske župnije gospod Roy Benas, ki je želel biti na slovesnosti navzoč, vendar je na simpoziju v Fiuggiju blizu Rima. Vsem čestita ob vrnitvi zvonjenja v Dolino. Sam si je dolgo prizadeval, da bi zvonovi zopet zazveneli. To mu je deloma uspelo za veliko noč aprila 2022, vendar so bili kmalu po prazniku spet zapečateni zaradi novih pritožb. Od takrat dalje do danes se niso več oglasili.

»Poleg gospoda Roya Benasa dolgujemo zahvalo predvsem sedanjemu zakonitemu zastopniku dolinske župnije gospodu Ettoru Malnatiju, ki si je prizadeval za vrnitev zvonjenja. Gospod Malnati je zaslužen, da smo danes tu in da bomo v kratkem spet zaslišali donenje dolinskih zvonov. Skupaj z odvetniki si je dolgo prizadeval, da bi se lahko legalne poti za vrnitev zvonjenja sprostile, to pa ni bila preprosta naloga: trajalo je približno dve leti prizadevanj in naporov ter dva dekreta dveh različnih škofov, da je to postala resničnost. Kakor vsi tržaški duhovniki dobro vemo, smo morali v vseh župnijah tržaške škofije prilagoditi režim zvonjenja zvonov novemu dekretu nadškofa Crepaldija, ki ga je izdal 25. februarja 2022, približno mesec dni po zaplembi dolinskih zvonov. Sedanji škof pa je izdal nov dekret dne 14. februarja letos in s tem pripomogel k reševanju problema.«

Dolinčani pogledujejo proti zvoniku, ko so pritrkovalci iz sosednjih Mačkovelj pritrkovali na njihove zvonove. FOTO: Ivo Žajdela

Naj zvonovi za Dolino ostanejo trajno vabilo k spravi

Župnijski upravitelj Tomaž Kunaver je pojasnil tudi, da se slavja ni mogel udeležiti škof Enrico Trevisi, ker je imel dopoldne mašo s papežem Frančiškom in z drugimi škofi v Benetkah. Ob tem pomenljivem prazniku pa jim je napisal kratko voščilo, ki ga je v njegovem imenu prebral.

»Pustimo preteklost preteklosti in gradimo danes božjo družino. Zvonovi so znamenje, ki vabi k molitvi in k hvaljenju Boga. Naj za Dolino ostanejo trajno vabilo k spravi. V razklanem svetu, v katerem je bila tudi naša nedavna preteklost prežeta z nerazumevanjem, danes vabijo zvonovi k hvaljenju Boga, k hoji v evangeliju in k pričevanju za Gospoda, ki prihaja tudi prek vzajemnega spoštovanja in pomiritve src. To je moje najiskrenejše voščilo za celotno skupnost.«

V Dolini je bil skoraj tri leta vsak dan veliki petek

Program je povezovala predstavnica župljanov Ester Kočevar, ki je imela tudi izčrpno predstavitev problematike zapečatenja zvonov v Dolini. Spomnila je, da bo 11. januar 2022 ostal zapisan v zgodovini župnije kot eden izmed najbolj žalostnih trenutkov skupnosti. »Sodna policija je prišla in zapečatili so naše zvonove, naš glas. Najbolj glasen utrip naše župnije!«

Dejala je, da ni mogel nihče temu verjeti in si predstavljati, da so lahko domači zvonovi med nekaterimi vzbudili toliko nasprotovanja. »V Dolini je za obdobje skoraj treh let bil vsak dan veliki petek, ko so v cerkvah zvonovi tiho. Pot križevega pota je bila tudi zelo strma. Podpisniki podpornih pisem za ponovno vzpostavitev zvonjenja, ki so se postopoma nabirali, so celotni župniji dajali navdiha in upanja, da ni vsem vseeno. Večina Dolinčanov se je izrazila: Da! Hočemo naše zvonove nazaj! Zvonovi so del naše skupnosti. Nabralo se je skoraj 700 podpisov. Podporo zvonovom je podpisalo tudi veliko novih Dolinčanov, ki govorijo italijanski jezik.

Predstavnica župljanov Ester Kočevar je imela izčrpno predstavitev problematike zapečatenja zvonov v Dolini. FOTO: Ivo Žajdela

Tri velike noči, trije božiči, 33 pogrebov, sedem porok, devet krstov ...

»Tri velike noči, trije božiči, 33 pogrebov, sedem porok, devet krstov, trije farni prazniki in drugi redni obredi so ostali brez zvonjenja,« je naštevala Ester Kočevar in dodala, da v Dolini sonce ni več sijalo. »Srca so okamnela. Dolinski župnijski upravitelj Klemen Zalar si je s takratnimi legalnimi predstavniki zelo prizadeval, da bi se zvonjenje ponovno vzpostavilo, tako kot v ostalih okoliških župnijah. Ampak žal zaman.«

»Dolinski legalni predstavnik mons. Ettore Karl Malnati se je zelo nesebično boril, da bi bila odpravljena velika krivica, ki se je zgrnila proti dolinski župniji, Katoliški cerkvi in ne nazadnje proti naši kulturi. Škofijski in župnijski odvetnika, brata Polacco iz Trsta, sta se skupaj z mons. Malnatijem nenehno borila, da bi sodstvo upoštevalo škofov dekret o zvonjenju ter mednarodni konkordat med Katoliško Cerkvijo in Republiko Italijo, podpisan 18. februarja 1984, ki velja za sporazum mednarodnega prava, kjer v drugem členu italijanska republika prepoznava v cerkveni oblasti edini subjekt, ki ima pravico urejevanja režima cerkvenih zvonov na njenem ozemlju. To se je tudi zgodilo. Sodišče je konkordat upoštevalo. Čeprav z veliko zamudo, so zvonovi odpečateni.«

Besedilo v wordu: Nagovor Ester Kočevar

Krajši nagovor je imel tudi zakoniti zastopnik dolinske župnije Ettore Malnati. FOTO: Ivo Žajdela

Zvonovi v Dolini so utihnili 11. januarja 2022

Zvonovi v Dolini so utihnili 11. januarja 2022. Takrat so bili preventivno »zaseženi«, na podlagi odločitve tržaškega sodišča. Kmalu za tem je bila zaseg preklican in so se zvonovi zopet oglasili, po veliki noči pa so jih spet »zapečatili« zaradi ponovnih pritožb o preglasnem in predolgem zvonjenju.

Zeleno luč je dalo sodišče (procura della Republica) na podlagi nove ureditve za zvonjenje zvonov, ki jo je izdal novi tržaški škof Enrico Trevisi 14. 2. 2024 (https://www.diocesi.trieste.it/blog/2024/02/27/regolamentazione-del-suono-delle-campane/). V tem dekretu škof določa, kdaj se lahko oglasijo zvonovi, koliko časa lahko zvonijo, kako se zvoni za praznike itd. Katoliška cerkev v Italiji ima podpisan konkordat z državo, tako da mora država tak dekret spoštovati, kar je bila tudi podlaga odpečatenju zvonov v Dolini. Ta dekret je bil sestavljen po vzorcu dekreta sestrske Goriške škofije.

Zaseg zvonov je povzročil velika trenja med ljudmi v Dolini, ki pa so bila prisotna že prej. Pritožbe glede zvonov niso bile proti samemu zvonjenju ali Cerkvi, ampak bolj proti režimu zvonjenja, torej jakosti ter trajanju. Tokrat se bo zvonilo v skladu s škofovo odločbo in župnijski upravitelj Tomaž Kunaver verjame, da ne bi smelo biti nobenega problema.

Cerkev sv. Urha v Dolini pri Trstu. FOTO: Ivo Žajdela

1/13