Ko se z zidanega razgledišča sprehodimo po kanjonu Glinščice, kar ne moremo verjeti, da smo blizu morja. Strma pobočja, po katerih se prestopajo koze, kamnita pot, skalnati roglji in 36 metrov visok slap bi bili kaj lahko del gorske pokrajine daleč na severu. In vendar je skoraj tik pod nami Trst z množico poslopij in ladjami, ki neslišno drsijo po gladini.

Dvanajst kilometrov dolga Glinščica, ki izvira blizu Klanca pri Kozini, je na poti proti morju izdolbla slikovito dolino. Ta je bila v rimskih časih in tudi pozneje pomembna vez med obalo ter notranjostjo dežele, danes pa je zaradi naravnih in zgodovinskih zanimivosti priljubljena izletniška točka.

Najprimernejše izhodišče za spoznavanje spodnjega dela doline je naselje Boljunec na vzhodnem obrobju Trsta. Od kulturnega centra, v katerem sta gledališče France Prešeren in informacijsko središče naravnega rezervata doline Glinščice, krenemo peš v središče naselja. Z lepo urejenega trga, od koder je le nekaj korakov do cerkve, nadaljujemo naravnost med tesno nagnetene hiše. Za njimi je malce presledka, nato prispemo do naslednje gruče hiš, med katerimi je tudi planinska koča Premuda. Cesta se nenadoma konča, pred nami je široka pešpot. Preden se zapodimo po njej, si oglejmo še ostanke rimskega vodovoda, ki je v prvem stoletju po Kristusu napajal takratni Tergestum (Trst).

Komaj krenemo naprej, že prispemo do razpotja. Pot proti vasi Zabrežec, po kateri se bomo vračali, krene na drugo stran rečice, mi pa nadaljujemo po dolini. Sprva hodimo po njenem dnu, pozneje se umaknemo na više ležeča pobočja na severni strani Griže. Tudi za naslednjim razpotjem ostanemo na poti številka 1, ki pelje proti cerkvi sv. Marije na Pečeh, Botaču in kolesarsko-sprehajalni poti. Pozneje jo zapustimo le za toliko, da se vzpnemo do cerkve, ki samotna počiva na sivem pobočju. Hoja je prijetna, ozračje zelo domačno. Sprehajalci nas že vnaprej po­zdravljajo dvojezično: »Buongiorno, dober dan.«

Ko se vrnemo na prvotno pot (lahko tudi po stezi za cerkvijo), je pred nami že naslednja zanimivost: 36 metrov visok slap Supet, ki pada čez mogočno skalnato pregrado. Tu se divji spodnji del doline konča. Pobočja se položijo in toliko razmaknejo, da je med njimi nastala gručasta vasica Botač.



Med hišami poiščemo označeno stezo, ki se vzpenja proti trasi nekdanje železniške proge Hrpelje-Kozina–Trst. Slabih dvajset kilometrov dolgo progo so odprli leta 1887, ukinili pa leta 1959. Danes gre po njej prijetna makadamska pot, ki je v toplih pomladnih dneh polna kolesarjev. Po njej krenemo proti zahodu. Nad nami so skalnata pobočja, ki jih predirata kratka predora. Pogled pa nam čez železno ograjo uhaja tudi na nasprotno stran doline, kjer vidimo cerkev sv. Marije na Pečeh.

Na trasi nekdanje proge ostanemo do križišča s planinsko potjo številka 15. Ta nas popelje po asfaltni cesti in gozdni stezi navkreber do vasi Jezero, pod katero je zidano razgledišče. Z njega nam pogled odplava po kanjonu navzgor do slapu, nad katerim se v daljavi dviga Slavnik. Na zahodu pa se razprostira Tržaški zaliv z lesketajočim se morjem in gosto poseljeno obalo.

Iz vasi Jezero se vrnemo do nekdanje železnice, ki pa jo samo prečkamo, saj sledimo planinski poti proti razgledišču nad vasjo Zabrežec. Od tam se spustimo v dolino in sprehodimo nazaj v Boljunec.





OSNOVNI PODATKI

Dolina Glinščice

Izhodišče: Boljunec (pri Trstu).
Dostop: Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu Kastelec, od koder se mimo Socerba spustimo v Italijo. Skozi naselje Dolina nadaljujemo vožnjo do Boljunca. Avto pustimo pri sprejemnem centru doline Glinščice in gledališču France Prešeren.
Dolžina krožne poti: 3 ure in pol.

Kratek opis poti: Iz Boljunca krenemo v dolino Glinščice, kjer nas pot s številko 1 pripelje do Marijine cerkve in 36 metrov visokega slapu. Za njim leži vasica Botač, iz katere se vzpnemo do nekdanje železniške proge. Po njej nadaljujemo do križišča s potjo številka 15, skočimo navzgor do razgledišča pri vasi Jezero, se vrnemo do proge in spustimo v dolino. Pot je zelo prijetna in dobro označena.
V bližini slapu je zaradi prepad­nega sveta potrebna previdnost.
Zemljevid: Slovenska Istra, 1 : 50.000.
Več informacij:
www.riservavalrosandra.it