Svetovni teden dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za podporo dojenju. Zaznamujejo ga v več kot 150 državah, večina v prvih avgustovskih dneh, nekatere pa tudi pozneje, med njimi je tudi Slovenija, prvi teden v oktobru.

Kljub temu se slovenske matere ta teden srečujejo in si izmenjujejo izkušnje v različnih mestih po Sloveniji: Ajdovščini, Celju, Črnomlju, Kamniku, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Piranu, Ptuju in Radovljici.

Dojenje je naraven in normalen proces

Moto letošnjega tedna dojenja je: Dojenje in delo – naj deluje in se osredotoča na dojenje v različnih okoljih, tudi na delovnem mestu in v javnih prostorih. Pri tem naj doječe matere podpirajo svojci, zdravstveno osebje in tudi širša javnost, pravijo v UKC Ljubljana. Vsi se moramo truditi in ustvarjati takšne razmere, da bo hranjenje z materinim mlekom popolnoma naraven in normalen proces v našem življenju.



Odmor za dojenje na delovnem mestu

Tudi delodajalce je treba o tem ozaveščati, da bi imeli posluh za doječe matere. »Za sobivanje živih bitij na planetu in varovanja skupne Zemlje je pomembno omogočati in negovati tudi dobre prakse dojenja,« pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in opozarjajo na pravice doječih mater. Te naj še pred vrnitvijo na delo sporočijo delodajalcu, da še vedno dojijo, da se na to pripravi.

Mati ima namreč pravico do enournega odmora za dojenje med delovnim časom, kar je zapisano na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: »Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Nadomestilo plače za čas odmora za dojenje je urejeno v predpisih o starševskem varstvu. V skladu z mednarodnimi normami, ki zavezujejo Slovenijo, npr. Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 103 o varstvu materinstva ima delavka, ki doji otroka, pravico do enega ali več dnevnih odmorov ali skrajšanja dnevnega delovnega časa zaradi dojenja otroka. Konvencija izrecno določa, da se ti odmori ali skrajšanje dnevnega delovnega časa vštevajo v delovni čas in se temu ustrezno plačajo.«

Prednosti dojenja

Svetovna zdravstvena organizacija, Unicef in pediatrična stroka priporočajo izključno dojenje v prvih šestih mesecih, čemur sledi pravočasno, primerno in varno dopolnilno hranjenje, ob nadaljevanju dojenja do dveh let ali dlje. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni, ker za to ne obstaja dovolj znanstveno utemeljenih dokazov.

Materino mleko je najprimernejša izbira prehranjevanja za otroka in predstavlja hitrejše okrevanje tudi za mamo. Materino mleko je vedno na voljo, ob pravem času, v pravi obliki, prave temperature, je higiensko neoporečno in je zastonj. Dojenje je tudi ekološko primerno, saj ni odpadne embalaže, stekleničk, cucljev in ni izdatkov za nakup mlečnih nadomestkov.

Knjiga o dojenju

Bodoče in doječe matere si lahko o dojenju, pripravah nanj, učinkih na otroka in in duhovnem vidiku dojenja preberejo v knjigi Dojenje. Ženske bo spodbudila, da bodo prek dojenja sklenile zavezo s svojim otrokom.



Preberite tudi:

Dojenje – najbolj naraven in osrečujoč dar matere dojenčku

Dojenje daje občutek pripadnosti

Prvi teden v avgustu je posvečen dojenju


Foto: Tatjana Splichal