Novela zakona o dohodnini v primeru uveljavitve prinaša celo vrsto sprememb pri obdavčitvi plač, dohodka iz dejavnosti, pokojnin, dohodkov od najemnin, uporabi delniških opcij, obdavčitvi dividend in kapitalskih dobičkov. Spremembe pa bo v svoji denarnici praktično občutil skoraj vsak posameznik.

Cilj novele je med drugim davčna razbremenitev dohodkov iz dela, pri čemer je predvideno postopno zviševanje splošne olajšave. Z današnjih 3500 evrov bi se do leta 2025 dvignila na 7500 evrov. V tabeli je prikazano, koliko bi se v primeru uveljavitve novele dvignili neto dohodki.

Pomoč gospodarstvu in razbremenitev zavezancev

Ministrstvo za finance pojasnjuje, da s predlogom sprememb zasledujejo osnovni cilj pomoči gospodarstvu pri okrevanju po epidemiji ter razbremenitev davčnih zavezancev. Predlog sledi tudi večletnim opozorilom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da so slovenske plače med najbolj obremenjenimi z davki med državami članicami. Ministrstvo v predlogu zakona sicer piše, da se obremenitev dela z dohodnino v Sloveniji že od leta 2005 zmanjšuje, predvsem pri zavezancih v nižjih dohodkovnih razredih, obdavčitev plač pa je še vedno nad povprečjem OECD.

Predlaganim spremembam so poleg koalicije naklonjeni v reprezentativnih delodajalskih organizacijah, to je v Gospodarski zbornici, Obrtno-podjetniški zbornici, Trgovinski zbornici ter Združenju delodajalcev in Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov. Prepričani so, da bo višja neto plača povečala kupno moč, kar bo pripomoglo k hitrejšemu gospodarskemu okrevanju.

Sindikati proti dvigu plač?

Na drugi strani v opoziciji izražajo skrb zaradi izpada proračunskih prihodkov, iz sindikalnih vrst pa je slišati očitke, da bo dvig splošne davčne olajšave najbolj koristil tistim z najvišjimi dohodki.

V stranki Levica so napovedovali celo posvetovalni referendum, a so predlog umaknili. V NSi pa so konec preteklega tedna začeli zbirati podpise v podporo zakonu, s čimer želijo politične odločevalce spodbuditi, da bi čim prej prišlo do glasovanja v državnem zboru.

Zaradi postopnega dviga splošne bi se proračunski prihodki v prihodnjih letih znižali za približno 490 milijonov evrov. FOTO: Pexels 

Ukrep je dobrodošel, a ne najboljši

Kaj menijo o dvigu splošne olajšave ter posledičnem vplivu na vzdržnost javnih financ, smo vprašali tri ekonomiste: Mitjo Steinbacherja, dekana Fakultete za pravo in poslovne vede na Katoliškem inštitutu, Anžeta Burgerja s Fakultete za družbene vede ter Igorja Mastena s Fakultete za ekonomijo.

OECD Slovenijo že leta opozarja na preveliko davčno obremenitev plač. Ali je razbremenitev plač z dvigom splošne davčne olajšave primeren ukrep?

Steinbacher: Slovenija sodi med države, kjer je davčni sistem naravnan k dohodkovnemu enačenju. To pomeni, da se hitro prehaja med različnimi davčnimi stopnjami. Dvig splošne davčne olajšave bi nekoliko izraziteje povečal razpoložljivi dohodek zaposlenim s podpovprečnimi dohodki glede na tiste z nadpovprečnimi dohodki. Za najvišji dohodninski razred ne bi bilo učinka. Davčna baza zajema dohodkov bi se znižala, kar pomeni, da takšna sprememba ne bi bila davčno nevtralna brez povečanja davčnih stopenj. Korak v smer znižanja dohodninskega primeža v luči opozoril OECD bi bila razširitev davčnih razredov od spodaj navzgor. Tako bi se nekoliko okrepil srednji dohodninski razred. Tudi ukrep zvišanja davčne osnove je dobrodošel, saj prispeva k nekolikšni razbremenitvi dohodka od davkov.

Burger: Davčna obremenitev plač v Sloveniji je previsoka za bolj produktivne zaposlene z višjimi dohodki, zato dvig splošne olajšave ne naslavlja tega problema najbolj učinkovito. Ekonomsko bolj primeren, a politično težje izvedljiv, bi bila ukrepa znižanja zgornjih mejnih davčnih stopenj in uvedba socialne kapice. Dvig splošne olajšave ni slab ukrep, je pa zelo drag in neučinkovit, če je naš cilj postati konkurenčno okolje za najbolj kvalificirane kadre.

Masten: Dvigovanje splošne davčne olajšave je logičen korak. Če pogledamo države, ki imajo višje plače, njihove visoke davčne stopnje primejo pri višjih davčnih osnovah. Ukrep je primeren, zmanjšuje celotno davčno obremenitev in efektivno davčno obremenitev višjih plač. Ostaja anomalija, ki ji rečemo odsotnost kapice na socialne prispevke. To je element, ki najbolj razlikuje našo obdavčitev dela od velike večine ostalih OECD držav.

Mitja Steinbacher, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede na Katoliškem inštitutu. FOTO: Bogomir Štefanič

Iz naslova postopnega dvigovanja splošne olajšave bo znižanje proračunskih prihodkov v prihodnjih letih znašalo približno 490 milijonov evrov. Kaj to pomeni za vzdržnost javnih financ?

Steinbacher: Imate prav. Takšna sprememba ni davčno nevtralna, kar pomeni, da nima učinka, ki bi ohranil davčne prihodke. Le-ti se bodo znižali. Davčno nevtralna bi lahko bila sprememba v smeri razširitve davčnih razredov. Če se vrnem k vprašanju: za 490 milijonov evrov bi bilo najbrž treba znižati državne izdatke, kar najbrž je izvedljivo.

Burger: Drug problem ukrepa je učinek na javne finance, kjer bi morali izpad prihodkov bodisi pospremiti z znižanjem javnofinančnih izdatkov bodisi z povečanjem drugih davkov, kot je na primer premalo izkoriščeni nepremičninski davek. Naslednje leto zopet začnejo veljati določila fiskalnega pravila in Pakta za stabilnost in rast, zato bo vlada morala poskrbeti, da izpad ne bo realiziran samo v večjem primanjkljaju sektorja država.

Masten: Dejstvo je, da bo to povečalo strukturni deficit javnih financ. Potrebno je poskrbeti za uravnoteženje javnih financ, bodisi da se ustrezno prilagodijo odhodki bodisi poskrbeti za kak drug davčni vir. Opcija, ki je ne bi ponujal kot najboljše, bi bila prenos na obdavčitev premoženja in potrošnje. Tisto, kar bi bilo pa najboljše, da bi se na drugi strani prilagodila struktura državnih izdatkov, da se skompenzira ta izpad.

Anže Burger, profesor na FDV. FOTO: FDV

Kakšen vpliv bo dvig splošne olajšave imel na gospodarsko rast?

Steinbacher: Dvig splošne olajšave bi okrepil t.i. razpoložljivi dohodek v prvi meri dohodninskim skupinam nižjih dohodninskih razredov. Učinek na gospodarsko rast je v tem primeru težko oceniti. Moja ocena je, da bi se nekoliko okrepilo povpraševanje po osnovnih življenjskih potrebščinah, konkurenčnost pa zaradi tega najbrž ne. Za dvig konkurenčnosti bi bilo treba generalno razbremeniti obdavčitev dohodkov dela in kapitala in debirokratizirati gospodarstvo.

Burger: Vsakršno znižanje davkov ima na srednji rok pozitiven vpliv na gospodarsko rast, saj poveča razpoložljive dohodke. Če to privede do povečane produktivnosti in večjega obsega proizvodnje, lahko tudi na dolgi rok dosežemo pozitivni učinek. Če pa gre za financiranje te davčne razbremenitve z zadolževanjem države, potem bo takšen učinek manjši ali pa ga sploh ne bo.

Masten: Vpliv na gospodarsko rast je ta trenutek preko povečanega trošenja relativno omejen. Dejstvo je, da je stimulativen. Od tega ne bomo imeli odstotne gospodarske rasti, ampak dvig splošne olajšave pušča v žepih gospodinjstev več razpoložljivega dohodka, s tem da se del tega dohodka potroši in to pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Zneski tega niso visoki, a vsak kamenček sestavlja mozaik.

Igor Masten, profesor na EF. FOTO: Econlab.

Je trenutna gospodarska kriza, ki izhaja iz zdravstvene, primeren čas za takšne spremembe?

Steinbacher: V času krize je težko ohranjati uravnotežen državni proračun, tako da je vprašanje povsem na mestu. Državna potrošnja je sedaj izrazito visoka glede na pred-covidno obdobje in glede na davčne prihodke. Financiranje državne potrošnje tako poteka predvsem skozi dolžniške vire na finančnih trgih. Primarno bo treba zagotoviti lastne davčne vire, saj se s tem ohranja politiko v spregi z gospodarstvom, ki ji ne dovoljuje pretiranega poceni zadolževanja. Ameriška centralna banka in Evropska centralna banka sta napovedali največji poseg v znižanje količine denarja v obtoku v človeški zgodovini, kar bo dvignilo obrestne mere in podražilo dolg. Inflacija je malce zbezljala, tako da bo treba najti način, kako tudi državno potrošnjo spraviti nazaj. Zato bi morda raje svetoval razširitev davčnih razredov in znižanje davkov na kapital. To bi lahko okrepilo gospodarstvo do te mere, da bi se prihodki v davčno blagajno lahko povečali kljub znižanju davkov.

Burger: Kar se tiče časovne ustreznosti sprememb je trenutno okrevanje primerno za vsakršne strukturne reforme, saj so v razmerah rasti le-te manj boleče. Potrebno pa je poskrbeti, da so ukrepi tudi na dolgi rok fiskalno nevtralni, razen če niso pospremljeni z reformo javnega sektorja v smeri racionalizacije, zmanjševanja števila zaposlenih in debirokratizacije.

Masten: Strukturne spremembe v davčnem sistemu naj bi se dogajale neodvisno od cikla. Kar se časa uvajanja tiče, novelo razumem bolj v smislu, da imamo volitve in da je to ukrep, ki je popularen. Ta olajšava takojšnjega učinka ne bo imela, ker se uvaja postopno v obdobju več let in ker se to pozna pri obračunih akontacije, ki se dogaja sredi leta za preteklo leto. Prav momentalno to ne bo imelo bistvenega stimulativnega učinka.