V 4. letošnji številki revije Cerkev danes je glavna tema verska vzgoja predšolskih otrok, zato smo se pogovarjali z vrhniškim dekanom in župnikom Blažem Gregorcem, tudi predsednikom Društva vzgojiteljev in vzgojiteljic katoliških vrtcev Slovenije ter pobudnikom in ustanoviteljem več župnijskih vrtcev in ravnateljem vrtca na Vrhniki. Objavljamo delček intervjuja, celotnega pa si lahko preberete v reviji Cerkev danes, v kateri najdete tudi intervju z ravnateljico vrtca Antonina v Ilirski Bistrici, sestro Martino Rodež in še marsikaj drugega.

Foto: Gašper Tominc

Nam lahko, kot dober poznavalec, opišete razvoj in trenutno stanje katoliških vrtcev po Sloveniji?

Prvi katoliški vrtci se pojavijo takoj, ko je bilo v samostojni Sloveniji možno ustanavljati vzgojno-izobraževalne ustanove. Marijine sestre v Štepanji vasi v Ljubljani so že l. 1972 pričele z varstvom otrok, vendar sta bila prva dva vzgojno varstvena zavoda ustanovljena leta 1991 (v Logatcu in na Vrhniki). V naslednjih desetih letih se je v Sloveniji ustanovilo še sedem novih vrtcev, po letu 2001 pa še enajst. Tako imamo danes 21 katoliških vrtcev. Ustanovitelji so največkrat župnije oziroma župnijske Karitas ali redovne skupnosti. Obiskuje jih okrog 1200 otrok in zaposlujejo okrog 170 vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic in tehničnega osebja.

V letu 1995 se je med vrtci pokazala želja in potreba po sodelovanju in povezovanju. Želeli smo več usklajevanja in izmenjave izkušenj ter medsebojne vsebinske bogatitve. Potrebno je bilo pomagati in svetovati župnijam in redovnim skupnostim, ki so na novo ustanavljale vrtce. Že kmalu po ustanovitvi prvih vrtcev je prihajalo do srečevanj vzgojiteljic in vseh zaposlenih v katoliških vrtcih. To so bila strokovna srečanja in duhovne obnove. Šele leta 2004 pa so se katoliški vrtci povezali v Društvo vzgojiteljev in vzgojiteljic katoliških vrtcev. Od takrat s pomočjo upravnega odbora društva še bolj načrtno skušamo uresničevati različne vzgojne, izobraževalne, pravne in druge organizacijske aktivnosti ter razvijati sodelovanje med vzgojitelji, vzgojiteljicami in sploh katoliškimi vrtci.

Kakšno je povpraševanje staršev po katoliških vrtcih in njihovi odmevi?

Povpraševanja je v Sloveniji veliko, saj so kapacitete več ali manj zasedene. Odvisno je tudi od občin, koliko mest imajo njihovi javni vrtci. Mnogi starši izbirajo za svoje otroke vrtec, ki ustreza njihovim krščanskim nazorom in so zelo veseli, da se v vrtcu nadaljuje enaka vzgoja kot v družini. Veliko jim pomeni, da se pogovarjamo o Svetem pismu in zgodbah iz njega, da praznujemo krščanske praznike in se nanje pripravljamo. Vsak dan izražamo hvaležnost Bogu za vse dobrote in hrano, ki jo uživamo. S krščansko pesmijo in igro praznujemo in se veselimo.

Kako bi opisali tisto dodano vrednost, posebnost katoliških vrtcev?

Največja ali najpomembnejša dodana vrednost katoliških vrtcev ni v denarju ali zaslužku, marveč v krščanski vzgoji. Krščeni otroci v najnežnejših letih in otroci krščanskih staršev lahko tudi v času varstva živijo duha Jezusa Kristusa in božjega kraljestva, ki je kraljestvo malih in otrok. Te mlade duše lahko izrazijo veselje nad svojo vero, radost, da je poštenje, resnica, lepota res nekaj lepega in vrednega otroškega življenja. Zato je katoliški vrtec zelo pomemben v pastorali župnije ali krščanskega občestva.

Lahko poveste kaj več o tej pastoralni razsežnosti katoliških vrtcev v kontekstu pastorale predšolskih otrok?

Pastoralna skrb je najpomembnejša pri ustanavljanju in vodenju katoliškega vrtca. Vsak vrtec naj bi bil v župniji delček ali manjše občestvo v župniji. Imamo različne skupine ali občestva v župniji in vrtec naj bi bil ena izmed njih: skupnost, ki gradi celoto. V naši, vrhniški župniji, se to čudovito odraža pri nedeljskih bogoslužjih, ko je družinska sveta maša vrhunec dela v vrtcu. Mnogi otroci iz vrtca in njihovi starši se dokaj redno udeležujejo te maše in pri njej aktivno sodelujejo. Po maši pa se veselijo druženja pred cerkvijo, našega »agape«.

Posebno področje pastorale v vrtcu so zaposleni. Redno srečevanje in duhovna formacija jih povezuje v občestvo, da lahko osebno zorijo in poglabljajo vero in odnos z Bogom. Iz tega pa posredujejo naprej otrokom v skupini. Še eno področje pa so starši, za njih imamo večkrat letno srečanja, predavanja ali roditeljske sestanke. Tukaj je udeležba različna: marsikdaj je odziv velik, drugič manjši. Tu je lahko primerna kateheza ali verouk za odrasle.

Na vseh srečanjih in dejavnostih z otroki, vzgojiteljicami in starši je zelo priporočljiva udeležba duhovnika ali pastoralnega delavca. Kolikor je zavesti, da drug drugemu pomagamo rasti v popolnejše osebnosti in s tem gradimo božje kraljestvo v Bogu, toliko bolj lahko rečem, da je katoliški vrtec seme novih, mladih kristjanov.

Celoten intervju si lahko preberete v reviji Cerkev danes.