Sveti oče Benedikt XVI. je na včerajšnji splošni avdienci v avli Pavla VI. v Vatikanu poudaril, da je v času velike krhkosti dobrota Božjega srca tista, ki lahko spremeni svet in ga naredi neprepustnega za njegove pregrehe. Papež je sicer tokrat približno 8000 vernikom spregovoril o francoskem srednjeveškem menihu svetem Odu Clunyjskem, spomnil pa je tudi na 70. obletnico začetka druge svetovne vojne ter izrazil upanje, da bi posledice te nesmiselnosti človeka naučile miru, ki mora po papeževih besedah prežemati človeška srca.

Narodi se spominjajo človeških tragedij in nesmiselnosti te vojne. Prosimo Boga, da bi duh odpuščanja, miru in sprave prežel človeška srca. Evropa in svet danes potrebujeta duha skupnosti. Gradimo ga na Kristusu in na njegovem evangeliju, na temelju ljubezni in resnice, je, ko je pozdravljal poljske vernike, poudaril sveti oče, ki se je po splošni avdienci vrnil v svojo počitniško apostolsko palačo v Castel Gandolfu.

Papež je svetega Oda Clunyjskega predstavil kot reformatorja, ki je kot zdravilo za številne slabe navade družbe predlagal radikalno spremembo življenja, temelječo na preprostosti, odpovedovanje minljivim stvarem in sprejemanje večnih. Toda za tančico te njegove resnosti se je po papeževih besedah skrivala Odova temeljna kakovost: bil je strog in resen, toda predvsem dober. Bil je človek velike dobrote, ki izvira iz dotika z Božjo dobroto, je pojasnjeval sveti oče in dodal, da je sveti Odo na ta obenem krepak in ljubeč način menihe, pa tudi vernike laike, nagovarjal, naj si prizadevajo za napredek na svoji poti lastne krščanske dovršenosti. Upajmo, da se bosta njegova dobrota in veselje, ki izvira iz vere, povezani z resnostjo in nasprotovanjem hibam sveta, dotaknili tudi našega srca, da bi tudi mi našli vir veselja, ki izvira iz Božje dobrote, je dejal Benedikt XVI., ki je svetega Oda Clunyjskega označil za sijajnega človeka.

Sveti Odo iz Clunyja, francoski pesnik, glasbenik in pisec, se je rodil okrog leta 878 v Le Mansu, umrl pa je leta 942 v Clunyju. Študiral je v Parizu, menih in vodja opatijske šole v kraju Baume pa je postal leta 909. Odo je s pooblastilom papeža Janeza XI. leta 931 izvedel reformo samostanskega sistema v Akvitaniji, severni Franciji in v Italiji. Med leti 936 in 942 je večkrat obiskal Italijo in v Rimu ustanovil samostan.