Slovenska karitas je v torek, 9. aprila, v Ljubljani pred njenim pričetkom predstavil dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti ter živeti!, ki je namenjena družinam, starejšim in posameznikom v Sloveniji.

Kot je dejal Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas, Slovenska karitas že enajsto leto zapored začenja z vseslovensko dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti in živeti, ki je prvenstveno namenjena materialni pomoči in plačilu najnujnejših položnic, od lanskega leta pa tudi za programe ohranjanja socialne vključenosti dolgotrajno brezposelnih ali nezaposljivih oseb.

Pomoč prejmejo predvsem gospodinjstva, ki so v težavah zaradi dolgotrajne brezposelnosti, bolezni ter nerednih ali prenizkih dohodkov. Akcija je namenjena tudi pomoči starejšim z zelo nizkimi pokojninami in dodatki.

V letu 2018 so s pomočjo darovalcev v akciji Pomagajmo preživeti zbrali 132.800 evrov. Tako se je v sklopu te akcije, od začetka gospodarske krize, zbralo in razdelilo 1,9 mio evrov.

Karitas pomaga 96.000 staršem z otroki, starejšim in posameznikom

Boljše razmere v gospodarstvu so v zadnjih letih pozitivno vplivale na zmanjševanje števila prosilcev za pomoč. V letu 2018 pa se je vidno zmanjševanje uporabnikov zaustavilo in ostalo na ravni preteklega leta.

Tako v Karitasovih programih materialne pomoči po vsej Sloveniji ostaja skoraj 96.000 staršev z otroki, starejših in posameznikov, ki se sami, kljub pomoči, pokojnini ali delu za minimalno plačo, ne zmorejo preživljati.

Približno polovica gospodinjstev je staršev z otroki, preostale pa so predstavljali starejši in posamezniki, ki živijo sami. Za programe materialne pomoči je Karitas v Sloveniji iz različnih virov lani skupaj namenila 6,4 milijona evrov.

Nakup hrane, higienskih pripomočkov in plačilo najnujnejših položnic

Dobrodelna akcija Pomagajmo preživeti in živeti je ena izmed pomembnejših vseslovenskih dobrodelnih akcij. Hvaležni so, da jim pri zbiranju sredstev z namestitvijo zgibank vsa leta in tudi letos pomagajo tednik Družina, župnije in Pošta Slovenije.

Največji del sredstev so lani na ravni župnijskih in škofijskih Karitas uporabili za nakup hrane, higienskih pripomočkov in za plačilo najnujnejših položnic (stanarine, stanovanjskih stroškov, ogrevanja, elektrike ...).

Pomoč iz naslova te akcije nadgrajuje pomoč v hrani iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

Za prejemnike je to predvsem dopolnilna pomoč, ki omogoča lažje preživetje gospodinjstvom, ki se soočajo s pomanjkanjem materialnih dobrin.

Programi socialnega vključevanja

Manjši del sredstev dobrodelne akcije so namenili tudi programom socialnega vključevanja.

Ohranjanje socialne vključenosti v Karitas temelji predvsem na svetovanju, aktivaciji za prostovoljno delo, učenju različnih koristnih spretnosti in na podpori drugim prilagojenim oblikam dela.


Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas, foto: Ivo Žajdela

Vsaka prošnja za materialno pomoč je tudi vstopno mesto za srečanje s človekom in njegovo življenjsko zgodbo ter za spodbudo k iskanju lastnih moči za rešitev težav.

Tako so v preteklem letu vključili 2.800 prejemnikov pomoči v učenje uporabnih spretnosti za življenje ter 6.426 v strokovno individualno svetovanje. Intenzivnejša in kontinuirana svetovanja so v lanskem letu potekala v svetovalnicah na 81 župnijskih oziroma območnih Karitas po Sloveniji in na šestih škofijskih Karitas.

V programe prostovoljstva z dodatkom za aktivacijo je bilo v lanskem letu v Karitas vključenih več kot 250 oseb, večinoma trajno nezaposljivih, zaradi starosti ali različnih predvsem zdravstvenih omejitev.

Naj vlada ne ukine možnosti socialnega vključevanja preko prostovoljstva

Kot ugotavljajo pri Slovenski karitas, se socialne razmere od lanskega leta z sicer pomembno izjemo zvišanja DSP niso bistveno spremenile za revne zaposlene, zato Karitas ponovno apelira:

– k spodbujanju takega okolja in sistemskih rešitev, kjer se bo spodbujalo delo in bo vsak delavec ustrezno in dostojno plačan za opravljeno delo,
– da se zaščiti zaposlene pred nepotrebnim izmenskim, nočnim in nadurnim delom ali delom ob vikendih, ki ni nujno za oskrbo, zdravje in varnost ter se s tem družinam omogoči normalno življenje,
– da se skozi davčne olajšave poveča minimalna plača ali omogoči prejemnikom minimalne plače uveljavljanje enakih subvencij in olajšav, kot jih imajo prejemniki DSP,
– da se omogoči programe ohranjanja socialne vključenosti ali še bolj prilagojenih zaposlitev za osebe, ki so že več let brezposelne in imajo zdravstvene ter druge omejitve in ne sodijo v programe aktivne politike zaposlovanja,
– da se zagotovi pokrivanje stroškov mentorstva za prostovoljstvo ranljivih skupin,
– da država s sistemskimi ukrepi ustvari okolje za najem stanovanja z dostopno ceno, ki jo lahko pokrijejo tudi gospodinjstva z minimalnimi plačami ali DSP.

Pozivajo tudi MDDSZ in Državni zbor, da ne ukinjajo možnosti ohranjanja socialnega vključevanja preko prostovoljstva z dodatkom za aktivacijo, zaradi zlorab, ki so se pojavile, ker pravila niso bila dovolj dorečena. Predlagajo tudi nabor ukrepov za izboljšanje preglednosti tega ukrepa.