Verjetno vsak študent v času študija na kakšnem izpitu tudi pade. Nekateri zelo pogosto, ampak se potem spet potrudijo in izpit opravijo. Nekateri pa zelo redko in takrat je zanje prava katastrofa. Potem na koncu, ko se znajdejo v poklicu, pa bi po tem, kako delajo, težko rekli, kdo je večkrat padel in kdo ne. Morda so se prav ob tem, ko so doživeli neuspeh, mnogi naučili vztrajnosti, kar je za življenje zelo pomembno. Tudi pozneje, ko smo že v poklicu, pogosto doživljamo neuspehe vseh vrst, ki so lahko še hujši kot padec na izpitu. In kako dragoceno je, če nas takšni neuspehi ne vržejo iz tira, ampak zberemo moči in gremo naprej, ne da bi pri tem doživeli kakšne hude psihične travme.

O tem sem razmišljala, ko mi je znanka pripovedovala, kako je cela družina doživljala kot pravo tragedijo, ko je vnuk, sicer odličen študent, v tretjem letniku padel na izpitu. To se mu je zgodilo prvič in vse skupaj ga je tako potrlo, da je že začel razmišljati o tem, da bi pustil študij. Pr...