Krepostno vodenje redko vidimo v praksi, kar pa še ni razlog, da k temu ne bi stremeli. Vsi se lahko znajdemo v vlogi voditelja, nekateri vodimo majhno skupino za kratek čas, drugi pa tudi skupnosti, društva ali večje organizacije in seveda državne institucije in državo samo. Zato moramo vedeti, kakšen voditelj je dober voditelj. Tu pa tam morda lahko dobronameren nasvet damo tudi svojemu vodji.

Kako pa lahko pridobimo in razvijemo voditeljske kreposti? Seveda ne bo preprosto, pa tudi ne dokončno, saj so spremembe stalnica. Pa vendar je prav, da se trudimo biti vedno boljši, saj, kot pravi Alexandre Havard v knjigi Krepostno vodenje, se dober voditelj ne rodi, temveč vzgoji.

Krepost postane navada

Voditelji morajo biti krepostni, da bi bili dobri,krepost pa se utrdi tako, da postane navada. Pri tem lahko temperament voditelja ovira ali mu pomaga. Vendar se prav zaradi pomanjkljivosti temperamenta mora zavedati potrebe, da jih s prizadevnostjo preseže. Tako se pomanjkljivosti spremenijo v moralno moč. Kreposti našemu temperamentu vtisnejo pečat našega značaja, tako da temperament neha vladati. Če mu primanjkuje kreposti, bo voditelj suženj temperamenta. Takšen voditelj pa ni kreposten.

Kreposti dobrega voditelja

Med bistvenimi krepostmi dobrega voditelja Havard omenja velikodušnost, ponižnost preudarnost, pogumu, samoobvladanje in pravičnost. Te sestavljajo temelje vodenja in se med seboj povezujejo. Npr. pravičnost je neločljivo povezana celo z vsemi drugimi krepostmi. »Če nisem preudaren, pogumen in zmeren, je zelo malo verjetno, da bom pravičen,« pravi Havard in navaja primer politikov, ki jim primanjkuje poguma, zato delajo iz pravičnosti karikaturo. Takšen »slog pravičnosti« je imel Poncij Pilat. Čeprav ni našel nobene krivde na Jezusu, je dejal: »Kaznoval ga bom torej!« To je zastrašujoča logika strahopetca.


Tudi animatorji so voditelji. Foto: Tatjana Splichal

Za pravičnost pa pogum ni dovolj. Potrebujemo tudi preudarnost in samoobvladanje. »Če ne morem preudarno oceniti resničnosti situacije, s katero se soočam, in če sem tako nezmeren, da dovolim, da me zanesejo strasti, kako lahko potem pridem do pravične odločitve? Malo verjetno je, da lahko.«

Ovira je lahko tudi kulturno okolje

Na poti do kreposti pa moramo premagati še težji izziv, kot je temperament – kulturno okolje. Kot temperament nas lahko ovira ali nam pomaga. Tako je družbi, ki poudarja čutnost, težko negovati kreposti samoobvladanja in poguma. Iskrenost ni zaželena v družbi, ki ustvarja zadržane ljudi, ki nimajo navade povedati, kar v resnici mislijo.

Havard meni, da je v današnjem kulturnem okolju težko živeti krepostno, nikakor pa ni nemogoče. Če zmoremo reči »ne«, smo močni in svobodni. Svobodno se lahko odločamo, v koliko bo kultura okolja vplivala na nas. Ali, kot pravi Havard v knjigi Krepostno vodenje: »Če izberemo krepostnost, bomo lahko vzeli, kar je dobro, in zavrnili, kar je slabo.«

Prepričan je celo, da lahko kulturo spremenimo, če zavzeto živimo v kreposti. Zato moramo izbrati krepostnost – svobodno, dosledno in z veseljem. Tako bomo tudi zmogli biti dobri voditelji, ko nam bo zaupana ta naloga.

Knjiga Krepostno vodenje je lahko tudi lepo poslovno darilo ali darilo nekomu, ki je stopil v vodstveno funkcijo. Naročite jo lahko tule.