Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po zmagi na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990, se je soočila s turbulentimi časi in zahtevnimi izzivi. Za glavno nalogo si je zadala politično in gospodarsko osamosvojitev Slovenije, kar je tudi uresničila. Kljub temu mandata ni izpeljala do konca, saj ji je DZ maja 1992 izglasoval nezaupnico.

Po zgodovinski zmagi koalicije Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), Slovenske demokratične zveze (SDZ), Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS), Slovenske kmečke zveze, Slovenske obrtniške stranke in Zelenih Slovenije so bila pričakovanja do zmagovalcev prvih demokratičnih volitev velika.

Demosova vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta (njegov SKD je med strankami Demosa dobil največ glasov na volitvah), ki je bila v skupščini izvoljena 16. maja 1990, se je nemudoma lotila dela in 26. junija predstavila podroben program.

Med glavne strateške usmeritve je uvrstila samostojen in neodvisen pravni sistem Slovenije, primarnost pravnih aktov Slovenije pred akti drugih držav, lastno državno upravo in sistem javnih financ, popolno samostojnost pri obrambi države in lastne oborožene sile, neodvisno zunanjo politiko ter učinkovit gospodarski sistem.

Povolilno obdobje ob tako zahtevnih ciljih je bilo težavno. Sprejemanje pomembnih odločitev je oteževalo skoraj izenačeno razmerje sil med novimi strankami in starimi političnimi silami. Hude čase je doživljalo tudi slovensko gospodarstvo, ki je trpelo zaradi gospodarske krize, strogih zveznih ukrepov in kasneje izgube jugoslovanskih trgov.

Med novo oblastjo in opozicijo je vladalo nezaupanje, a so kljub temu dosegli dogovor o osamosvojitvi Slovenije. Demos se je odločil za izvedbo plebiscita o osamosvojitvi, ki ga je podprla tudi opozicija. 6. decembra 1990 je tako skupščina sprejela zakon o plebiscitu, 23. decembra pa so državljani z veliko večino glasovali za samostojnost in neodvisnost Slovenije.

1991: tok osamosvojitve

Dogodki so se nato hitro vrstili. V Sloveniji je 20. februarja 1991 prenehal veljati pravni red SFRJ. S sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi so bili razveljavljeni vsi členi ustave, ki so izvrševanje suverenosti republike prenašali na federacijo. Marca je skupščina sprejela zakon, po katerem za državljane Slovenije služenje vojaškega roka v JLA ni bilo več obvezno.

Junija sta bila sprejeta še ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter Deklaracija o neodvisnosti in 26. junija 1991 je Slovenija razglasila samostojnost in neodvisnost. Demosova vlada je izpolnila obljubo, začel pa se je (tudi oborožen) boj za njeno dejansko uresničitev.

Slovensko državno vodstvo in novonastajajoča diplomacija sta mrzlično iskala podporo evropskih in svetovnih vodstev za samostojnost Slovenije. Medtem ko je bilo nekaj razumevanja po Evropi, so bile ZDA odločno proti.

Po 10-dnevni vojni je bila julija ob posredovanju Evropske skupnosti sprejeta Brionska deklaracija, ki jo je slovensko vodstvo sprejelo z velikim cmokom v grlu, saj je med drugim predvidevala trimesečno zamrznitev osamosvojitvenega projekta. A izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna in da toka osamosvojitve ni bilo več mogoče obrniti nazaj.

Oktobra 1991, po izteku moratorija iz Brionske deklaracije, je tako Slovenija začela izvajati osamosvojitveno zakonodajo. Prevzela je nadzor nad svojimi mejami in se tudi denarno osamosvojila z uvedbo lastne valute, tolarja.

Novembra je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, 23. decembra pa je skupščina sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, ki je temeljito preoblikovala politični sistem. S temi potezami je Demosova vlada ob podpori ostalih odločevalcev hitro in trdno zacementirala pot, ki si jo je zadala ob prevzemu oblasti.

V decembru 1991 so prišla diplomatska priznanja neodvisnosti Slovenije. A še istega leta je koalicija Demos zaradi notranjih nesoglasij razpadla, kar je nakazalo, da bo vlada težko zdržala celoten mandat.

1992: Slovenijo priznavajo države in mednarodne organizacije, nezaupnica vladi

Leto 1992 je bilo v znamenju vala priznanj ter včlanjevanja Slovenije v mednarodne organizacije.

Poleg osamosvojitve je bilo med ključnimi nalogami Peterletove vlade gospodarsko okrevanje Slovenije. Z novim političnim sistemom je prišla obljuba razvoja cvetočega tržnega gospodarstva, ki naj bi Sloveniji omogočilo, da postane nova Švica. A prehod v tržno gospodarstvo je bil, skupaj s privatizacijo, zahteven podvig, še otežen zaradi globoke gospodarske krize v drugi polovici 80. let, visoke inflacije in izgube jugoslovanskih trgov, ki je povzročila propad številnih podjetij in rast brezposelnosti.

Zapletalo se je tudi z lastninskim preoblikovanjem podjetij, še eno pomembno tranzicijsko nalogo, kjer so se pogledi v vladi, širši politiki in tudi v tedanji ekonomski stroki razhajali. V Sloveniji se na koncu nismo odločili v celoti slediti priporočilom mednarodnih finančnih organizacij, ampak smo se podali na pot lastninskega preoblikovanja, ki je s certifikati ponudila možnost lastništva širokemu krogu državljanov.

Obdobje Peterletove vlade je zaznamovala tudi odločitev o izbrisu več kot 25.000 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, ki niso zaprosili za državljanstvo RS. Demosova vlada je marca 1992 uredila tudi področje zdravstvenega zavarovanja. Ustanovila je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in uvedla obvezno zdravstveno zavarovanje.

Zaradi vse večjih razhajanj v Demosu je državni zbor 14. maja 1992 izglasoval konstruktivno nezaupnico Peterletovi vladi ter izvolil novo vlado iz pretežno levosredinskih strank pod vodstvom Janeza Drnovška (LDS). Ta je nato sprejela zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, česar Peterletovi ni uspelo izpeljati.

"Moja vlada ni padla zato, ker ne bi nič naredila, temveč zato, ker je naredila preveč, to pa nekaterim ni všeč," je padec vlade tedaj komentiral Peterle.