Minister madžarskega državnega urada za odnose s Cerkvijo o manjšinah, sodelovanju z verskimi skupnostmi, podpori družinam in reševanju migracij pri izviru

G. Miklós Soltész je minister Urada za odnose s Cerkvijo in narodnosti na Madžarskem v kabinetu predsednika vlade Viktorja Orbana, poslanec v madžarskem parlamentu in podpredsednik Krščanske demokratske ljudske stranke, družinski mož in oče štirih otrok, po poklicu inženir. V Sloveniji je 21. januarja obiskal Zavod sv. Stanislava, ljubljansko nadškofijo in se z ministrom Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Petrom Česnikom ter predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine pogovarjal o skupnih projektih za obe manjšini. Objavljamo del pogovora o sodelovanju Madžarske s Cerkvijo in odnosu do migrantskega vprašanja.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.

Kako ocenjujete trenutno situacijo madžarske manjšine v Sloveniji in s katerimi težavami se spopada?

V celotnem Karpatskem bazenu (Panonski nižini) živi približno 2,5 milijona Madžarov, skupnost v Sloveniji je po številu najmanjša. Težave, s katerimi se spopada, so drugačne od drugih skupnosti. Največja med njimi je izguba jezika. Imajo sicer vse možnosti, imajo šole, cerkveno skupnost, ampak so tendence izgube jezika kljub temu močne.

Leta 2010 smo uvedli možnost pridobitve dvojnega državljanstva. Madžari lahko kjer koli po svetu znova pridobijo madžarsko državljanstvo ali ga pridobijo prvič. Imamo program za nacionalno politiko na različnih stopnjah. Ena izmed njih je gradnja in podpora vrtcem in šolam. Predvideva podporo kulturnim aktivnostim, razvojnim programom za gospodarstvo in madžarskim verskim skupnostim, bodisi katoliškim bodisi protestantskim, kar je za nas zelo pomembno.

Manjšinski politiki pripisujemo velik pomen, kajti če imamo dobro politiko z manjšinami, bomo imeli tudi dobre odnose s sosednjimi državami ne glede na to, ali so si vlade politično podobne. Madžarskim skupnostim na tem območju smo med drugim pomagali obnoviti približno 3000 starih in zgraditi 120 novih cerkva

Kako vidite položaj slovenske manjšine v Porabju?

Na Madžarskem živi 13 avtohtonih narodnostnih manjšin, slovenska je morda najmanjša, vendar moram takoj povedati, da je zelo stabilna in notranje povezana. Pomembno je, da različni predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem sledijo istemu cilju in da so med seboj povezani in enotni. Država podpira vse vzgojno-izobraževalne ustanove ali programe, namenjene slovenski manjšini v Porabju. Pred letom dni smo uvedli posebne državne štipendije za mlade iz manjšin, da bi se po končanem šolanju v Sloveniji ali na drugih madžarskih univerzah iz Števanovcev, Gornjega Senika, Monoštra vrnili in delali v svojem domačem kraju.

Odgovor dopolni zagovornica slovenske narodnosti v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss, ki je spremljala gosta:

Porabje obsega 94 km² tik ob meji s Slovenijo, kjer je 7 vasi. Kakih 80 % Slovencev živi tukaj. Slovenci, ki študirajo slovenski jezik in književnost ali kaj podobnega, naj bi se vrnili nazaj v svoje domače kraje: na Gornji Senik na osnovno šolo, v Monošter, oziroma v vrtce (mamo 4 mešane vrtce, kjer vzgoja poteka tudi v slovenskem jeziku, veliko je mešanih zakonov) ter na števanovsko šolo in gimnazijo, kjer poteka pouk slovenskega jezika, v Monoštru pa je še ena srednja šola, v kateri je tudi pouk slovenskega jezika.



Na univerzi v Sombotelu imamo katedro za slovenski jezik, v Budimpešti katedro za slovenistiko. Nekateri pa končujejo šolanje v Sloveniji na univerzi v Ljubljani ali Mariboru. Seveda si želimo, da se vrnejo. Ne moremo jih prisiliti, ampak namen te štipendije je, da se vsaj tisti, ki študirajo na Madžarskem na visokih šolah ali univerzah, vrnejo, zato tudi podpišejo tako pogodbo o štipendiji. Tisti, ki pridejo v Slovenijo in si najdejo partnerja, se največkrat ne vračajo.

Pravkar ste se med drugim srečali z ministrom Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu g. Petrom Česnikom. O čem sta govorila in kakšni so vtisi glede sodelovanja v prihodnje?

Vtisi so pozitivni. Pogovarjali smo se o vprašanjih slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji in njihovega obstoja. V Prekmurju že poteka razvojni program za madžarsko manjšino in prizadevamo si, da tovrsten program uspe tudi v Porabju. Madžarska vlada sofinancira ta program s 700.000 evri letno za obdobje 4 let. Slovenska stran pripravlja načrte, kako se bo pridružila tej podpori od leta 2021 naprej tudi za obdobje 4 let. Bistvo tega je podpora takšnim gospodarskim programom, ki spodbujajo ljudi, da ostanejo na tem področju. Vključuje sofinanciranje proizvodnih dejavnosti, kmetijstva in turizma.

Druga tema so bili dogovori o čezmejnih programih, s katerimi bi v prihodnjem finančnem obdobju kandidirali pri črpanju sredstev EU. V Porabju načrtujemo obnovo števanovske cerkve, v Monoštru ustanovitev kulturnega centra - galerije, v Lendavi pa obnovo cerkve sv. Katarine Aleksandrijske in lendavskega gradu. To so začetni načrti. Zjutraj smo imeli pogovore s predstavniki na slovenskem Zavodu za spomeniško varstvo o tem, da bi povezali delovne skupine, ki bodo pregledale načrte obnove števanovske in lendavske cerkve.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.

Foto: Tatjana Splichal