Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v nedeljo, 9. oktobra, v Slomu pri Ponikvi pripravila že 13. vseslovensko srečanje kmetov. Srečanje v rojstnem kraju zavetnika slovenskih kmetov Antona Martina Slomška se je udeležilo več sto ljudi iz vse Slovenije, zbrane pa je tokrat nagovoril varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek.

Podgoršek, ki ga je vlada na mesto varuha imenovala lani, da bi deležnike v prehranski verigi spodbudil k partnerskemu sodelovanju ter iskal primere dobrih praks in opozarjal na slabe primere, je med drugim opozoril na premoč posameznih trgovcev, ki zaradi svoje tržne pozicije izvajajo pritisk na dobavitelje. "Z nastopom funkcije sem še bolje spoznal nečednosti in pritiske tistih partnerjev v prehranski verigi, ki so imeli v določenem obdobju večjo moč in boljše pogajalsko izhodišče. Žal so praviloma v najslabšem položaju kmetje," je dejal Podgoršek. V Sloveniji je po njegovih besedah vse več ljudi, ki živijo v revščini, kljub temu pa še vedno letno zavržemo 70 kilogramov hrane na prebivalca in z izgovori na sistem postavljamo ovire, da te hrane ne bi darovali tistim, ki jo potrebujejo. Če zakonodaja to onemogoča, potem jo je potrebno nemudoma spremeniti, je povedal varuh, sicer tudi dekan novomeške visoke šole za upravljanje podeželja Grm.



Ob tem je dejal, da veriga preskrbe s hrano ni poštena niti do potrošnikov, saj jih sicer ne bi zavajali s poreklom blaga, ne bi že v začetku maja po vsej državi prodajali slovenskih jagod ali češenj, ki jih v tem času pri nas sploh še ni. Prav tako ne bi z dumpinškimi cenami in kanibalizmom v naše javne zavode, tudi najmlajšim, prodajali prehranskih izdelkov, ki so sicer varni in morda najcenejši, ne pa tudi nujno najbolj zdravi. "V vseh javnih obratih v Sloveniji letno porabimo hrane v vrednosti več kot 200 milijonov evrov. Veliko kmetij bi lahko lepše živelo, če bi ta denar ostal doma, namesto tega pa je celo v času sezone domačih jabolk, hrušk in sliv marsikje v javnih zavodih glavno sadje banana," pravi Podgoršek in dodaja, da bi z uporabo lokalno pridelane hrane ustvarili tudi nova in stabilna delovna mesta.



Prvi mož kmetijsko gozdarske zbornice Cvetko Zupančič pa je izpostavil predvsem odnos med starimi in novimi generacijami na kmetijah ter njihovo prevzemanje. Ob tem je spomnil, da je bilo pred 150 leti za to med mladimi veliko interesa, saj je kmetija pomenila prihodnost in je človek z njo lahko preživel, danes pa je daleč od tega. "Ukvarjamo se s presežki hrane, ob tem, da je pol sveta še vedno lačnega. Nekaj gre torej zelo narobe in ne znamo se odzvati tako, da bi dobrine pravilno razdelili. Slomšek je imel že v svojem času odgovore na vse, danes pa marsikakšen politik nima odgovora na to, kakšna prihodnost nas čaka," je dejal Zupančič.

Vodilna nit srečanja v letošnjem katoliškem letu usmiljenja in solidarnosti, ki ga organizatorji vsako leto pripravljajo v sodelovanju z občino Šentjur in župnijo Ponikva, je bila Slomškova misel Dobra dela - zlati ključ do nebes. Srečanje kmetov iz vse Slovenije so tudi tokrat že tradicionalno začeli v cerkvi Sv. Martina na Ponikvi, kjer je opoldne ob somaševanju duhovnikov mašo daroval pomožni ljubljanski škof Franci Šuštar, prisotni pa so bili tudi predstavniki evangeličanske cerkve. Kmetje so kot simbolično zahvalo zavetniku za dobro letino pred oltar prinesli darove oziroma svoje plodove.