V Uredništvu verskih oddaj na Televiziji Slovenija so ob jubileju Teološke fakultete pripravili dokumentarno oddajo z naslovom Pot do presežnega – 100 let Teološke fakultete. Ogledate si jo lahko v sredo, 4. decembra, ob 22.55 na TV SLO 1.

Dokumentarno oddajo je režirala Petra Hauc. O filmu in njegovih govorcih pa smo se pogovarjali s scenaristko oddaje Mileno Keržič.

Na katere ključne premike ste se osredotočili v oddaji?

V dokumentarni oddaji »Pot do presežnega – 100 let Teološke fakultete« smo želeli predstaviti bogato zgodovino Teološke fakultete, ki je bila ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani. Teološki študij se ni začel pred 100 let, ampak sega daleč v zgodovino, tako da smo pogledali tudi v preteklost. Predstavlja prve oblike organiziranega študija na Slovenskem. Že v 16. stoletju je bilo v Gornjem Gradu ustanovljeno semenišče z organiziranim teološkim študijem, leta 1619 pa so na jezuitskem kolegiju v Ljubljani začeli predavati moralno teologijo. Ker so različne teološke izobraževalne ustanove neprekinjeno delovale že tri stoletja, so leta 1919 teološki profesorji s svojimi izkušnjami pomembno pripomogli k ustanovitvi Univerze v Ljubljani.



Po II. svetovni vojni je prišel čas preizkušenj. Leta 1949 je takratna jugoslovanska oblast Teološko fakulteto izključila iz Univerze v Ljubljani in ta je postala samostojni visokošolski zavod. Tri leta kasneje je bila sprejeta odločitev, da Teološka fakulteta ni več sestavni del javnega šolskega sistema, ampak zasebna katoliška izobraževalna ustanova. Tako je ostalo vse do osamosvojitve Slovenije, ko je leto kasneje, 1992, Teološka fakulteta spet postala članica Univerze v Ljubljani.

Kdo so glavni govorci v oddaji? Lahko morda izdate, kdo so novinar, pastoralna asistentka, zakonska in družinska terapevtka, glasbenik in duhovnik, omenjeni v sporočilu za javnost?

V dokumentarni oddaji se prepletata dve temi. Prva je že omenjena zgodovinska tema, kjer se sprehodimo skozi zgodovino Teološke fakultete in zgodovino teološkega študija na Slovenskem. Tudi tu spregovori več različnih govorcev. Med njimi so rektor Univerze v Ljubljani, dekan Teološke fakultete, veliki kancler Teološke fakultete, dva zgodovinarja in drugi.



Druga tema pa predstavlja širino teološkega študija v današnjem svetu in tu so predstavljeni laiški teologi v različnih poklicih ter en duhovnik: Silvestra Sadar – pastoralna asistentka Vojaškega vikariata, Alenka Lanz – zakonska in družinska terapevtka, Peter Perše - novinar TV Slovenija, Rok Terkaj – Trkaj – raper ter Martin Golob – župnik v Srednji vasi v Bohinju.

Kaj bi lahko povedali o strukturi študentov v preteklosti in zdaj?

Po mojem mnenju je glavna razlika, da zadnja leta število duhovnih poklicev pada. V preteklosti so študirali teologijo predvsem bodoči kleriki – duhovniki in redovniki, med njimi pa se je sicer našel tudi kakšen laik. V začetku '90ih let pa je se zelo povečal vpis laiških študentov. Pričakovanja glede zaposlitve so bila velika, predvsem na pedagoškem področju, vendar se to žal ni uresničilo. Je pa tudi danes na Teološki fakulteti veliko laikov, ki po zaključenem študiju najdejo zaposlitev na različnih področjih.

Se je vloga Teološke fakultete v družbi spreminjala? Kako?

Teološka fakulteta je bila, kot že rečeno, ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani. Do II. svetovne vojne je v štirih mandatih dala tri rektorje. To so bili dr. Aleš Ušeničnik, dr. Franc Ksaver Lukman in dr. Matija Slavič. Zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer v Kraljevini SHS je Teološki fakulteti, kot tudi nekaterim drugim fakultetam in univerzi, že kmalu po ustanovitvi večkrat pretila nevarnost, da jo bodo ukinili. To se k sreči ni zgodilo.



Čas po II. svetovni vojni pa je prinesel Teološki fakulteti težke preizkušnje. Kot že omenjeno, je postala zasebna katoliška izobraževalna ustanova. Spričevala niso imela več javne veljave, ni bilo več rednih sredstev za delovanje, študenti niso imeli študentskih pravic. Posebno vlogo v tem času je imel veliki kancler - ljubljanski nadškof, ki je predstavljal vez Teološke fakultete s svetom, podeljeval pa je tudi diplome. Tako je bilo vse do leta 1992, ko je Teološka fakulteta ponovno postala članica Univerze v Ljubljani.

Kako govorci vidijo prihodnost Teološke fakultete?

V dokumentarni oddaji smo se posvečali predvsem preteklosti in sedanjosti. Prihodnosti smo pustili odprta vrata …



Kakšna naj bi bila vloga teologa v sodobnem svetu?

Tu si bom sposodila kar besede enega od govorcev, ki pravi, da dober teolog v svet, ki ruši, prinaša novico o odrešenju in odpuščanju.