Ne, ne gre za hrano, ampak za tekaški križev pot – na veliki petek se namreč skupina tekačev tokrat tretjič po vrsti odpravlja na pot od Ljubljane do Marije Pomagaj na Brezjah.

O navdušenju tekačev v skupini Živa voda piše Andrej Praznik:

Veliki petek je edini dan v letu, ko ne obhajamo svete maše. Ta dan je namenjen premišljevanju Kristusovega trpljenja, zato sta v ospredju molitev križevega pota in češčenje svetega križa. Križev pot molimo v cerkvi ali med počasno hojo ob kapelicah na prostem, skupina športnih navdušencev pa ga bo na letošnji veliki petek že tretje leto zapored združila s tekom od Ljubljane do Brezij. Ko se po mnogih kilometrih razbolijo mišice, postane pot trpljenja naenkrat del življenja.

Navdušeni tekači porabijo za rekreacijo veliko prostega časa. Med njimi je tudi precej verujočih, ki si želijo, da bi telesno dejavnost občasno prepletli z duhovno vsebino. Zato so se pred slabim desetletjem združili v skupino Živa voda, v okviru katere zbirajo denar za izkop vodnjakov v afriški državi Malavi. Zakonca Monika in Tadej Cvirn pa sta prišla na zamisel, da bi lahko pripravili tudi tekaški križev pot.

Za start tega nevsakdanjega molitvenega teka sta izbrala domačo župnijo Dravlje v Ljubljani, za cilj Brezje, potem pa sta določi¬la še dvanajst vmesnih postaj. Ne¬katere (Crngrob, Križna gora ...) so se ponujale same, druge so zahtevale več premisleka. Počasi se je izoblikovalo nekaj možnih poti, ki jih je bilo treba preteči in sestaviti natančen urnik, da ne bi zamudili obredov velikega petka na Brezjah. Pri pripravah je pomagal p. Marjan Kokalj iz Dravelj, ki je za to priložnost napisal tudi križev pot.

SONCE IN DEŽ
Udeleženci tekaškega križevega¬ pota so več kot 50 kilometrov dol¬go pot (Dravlje–Toško Čelo–Katarina–Sv. Jakob–Sora–Suha–Sv. Duh–Križna gora–Crngrob–Čepulje–Sv. Jošt–Besnica–Ljubno–Brezje) z okrog 3000 metri višinske razlike prvič pretekli na veliki petek leta 2011. Spremljala sta jih pomladno vreme in prebujajoča se narava. Lani pa jih je »blagoslav¬ljal« dež, a so bili tudi na to pripravljeni. Za njimi je vozil avto s hrano, pijačo, brisačami in oblekami, poskrbljeno je bilo tudi za prevoz tistih, ki bi na poti morda omagali.

Celoten prispevek Andreja Praznika v zadnji številki Družine:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/07D469F832026394C1257B35002FDC44?OpenDocument&login


Foto: arhiv Družine / T. C., Živa voda