Pred letom dni smo se na naslovnici Slovenskega časa vsaj na kratko (in dobesedno čez noč, saj je šla lanska majska številka v tisk na markovo) obregnili ob volilni izid parlamentarnih volitev, ki so 24. aprila k volilnim skrinjicam precej množično pripeljale precej razburjeno in polarizirano volilo telo. Izid volitev smo pospremili z ugotovitvijo, da so ga v veliki meri skrojile »krive črte«, po katerih so novinarsko aktivistični, civilnodružbeno agitatorski, priskledniško preračunljivi, zakulisno manipulativni in še kakšni »botri« spisali predvolilni scenarij in ga slednjič udejanjili v ustoličenju oblasti, ki nosi poteze zelo nerazsvetljenega absolutizma. A hkrati z analizo teh »krivih črt« smo izrazili upanje, da se bo tudi v takih razmerah uresničila stara modrost: da namreč Bog po krivih črtah ravno piše.

Seveda nam na misel ne pride, da bi v enoletnem političnem »izprsavanju« sprva visokoleteče in zdaj vedno nižje padajoče golobje oblasti skušali p...