Pridevnik dober (gr. agathós) se v grščini uporablja, ko se želi poudariti, da je nekdo izrazito dober že po naravi sami, dober sam v sebi neodvisno od tega, ali se vidi ali ne in neodvisno od ostalih. Za kristjana je izvor dobrote v Bogu, edinem dobrem (Mt 20,15), zato se tudi vsaka človeška dobrota napaja prek vere, tj. Odnosa. On daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi (Mt 5,45), lačne polni z dobrotami (Lk 1,53) ter v srca ljudi nenehno seje dobro seme svoje Besede (Mt 13,1-9). Tako tisti, ki so dobra zemlja, obrodijo dober sad (Lk 8,8.15) in dobro drevo rodi dobre sadove (Mt 7,17-18). Človekovo srce je od samega začetka polje bojišča dobrega in hudega (1 Mz 3), tako iz preobilja srca govorijo tudi naša usta. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo (Lk 6,45). Bog pa je svojo ljubezen do človeka izkazal s tem, da je Kristus za nas umrl, ko smo bili še grešniki (Rim 5,8), zato postane vsak, ki to odrešenjsko ljubezen...