Dimitrij Rupel: Voditelji Slovenije, Drnovšek, Janša, Kučan, Pučnik
Dimitrij Rupel: Voditelji Slovenije, Drnovšek, Janša, Kučan, Pučnik
Kdo je po mnenju dr. Dimitrija Rupla snoval zgodbo samostojne Slovenije, o čemer piše v knjigi Voditelji Slovenije? Spomnil je, da so si skoraj stoletje in pol pred letom 1991 politiki, razen izjem, prizadevali za uveljavitev slovenskega naroda, vendar so bili zadržani in previdni pri pobudah za samostojno državo. Čeprav bi bo kdo ugovarjal avtorjevemu izboru štirih osebnosti – Janeza Drnovška, Janeza Janše, Milana Kučana in Jožeta Pučnika – je za mnoge nesporno, da gre za politike in voditelje, ki so bistveno in usodno zaznamovali slovensko politično, kulturno in gospodarsko življenje po koncu hladne vojne, in so vsak po svoje, vendar odločilno prispevali k ustanovitvi slovenske narodne države.
Ruplov pogled na zgodovinske dogodke
Dimitrij Rupel voditelje, o katerih piše, pozna od blizu, njegova pričevanja o njihovih ravnanjih, različnih profilih, strategijah, motivih in programih v prelomnih trenutkih so zato analitična in hkrati osebna. Portrete voditeljev je izrisal v dialogu z njimi, Med drugim pravi, da njihovo delovanje v slovenski državi ni bilo »komorno muziciranje kvarteta, ampak bojevanje med različnimi glasbili«.
V knjigi tudi pogovora s Kučanom in Janšo
»Ideja o knjigi, ki bi zajela dosežke poglavitnih slovenskih voditeljev, se mi je porodila ob branju najnovejše Kissingerjeve knjige Leadership,« pravi Dimitrij Rupel, »predvsem pa ob spoznanju, da voditeljev, ki smo jih imeli dvajset let med letoma 1988 in 2008, ni dosegel ali presegel nihče drug.«
V knjigo sta vključena tudi pogovora z Milanom Kučanom in Janezom Janšo, ki sta se udeležila tudi predstavitve knjige v knjigarni Konzorcij v Ljubljani 14. marca 2024.
Zbirka Premiki nosi ime po Janševi knjigi Premiki
Na tiskovni konferenci je urednica Nela Malečkar uvodoma opozorila, da je knjiga Voditelji Slovenije izšla v zbirki Premiki, ki jo je založba začela izhajati leta 1992, ime pa je dobila po knjigi Premiki avtorja Janeza Janše, ki je takrat opisal nastajanje in obrambo slovenske države med leti 1988 in 1992.
Več kot tri desetletja zatem je zbirka še živa in v njej vsako leto izdajo vsaj eno knjigo, bodisi izvirno bodisi prevodno. Letos je to knjiga Voditelji Slovenije dr. Dimitrija Rupla, ki govori o istih prelomnih trenutkih, o katerih je v Premikih pisal Janša, vendar v daljšem časovnem obdobju. Glavnina knjige se odvija med leti 1988 in 2009 z glavnim poudarkom na voditeljih v tem času, ki so odigrali vodilno vlogo v ustanovitvi slovenske nacionalne države.
Priročnik za slovensko zgodovino
Avtor je štiri obravnavane osebe razvrstil kronološko, kakor so vstopali v svet politike. »Peti junak te knjige je gotovo avtor,« je dejala urednica Nela Malečkar in poudarila, da dr. Rupel politike, o katerih govori, osebno pozna, z njimi je tudi poklicno sodeloval, zato je njegovo pisanje tako analitično kot osebno, kar mu daje poseben čar.
Dr. Rupel je na vprašanje o razlogih za nastanek knjige, odgovoril, da jih je več in da je morda posredi tudi kakšno naključje. »Knjiga bi lahko bila eden od priročnikov za slovensko zgodovino; nekje v besedilu sem tudi zapisal, da bi bilo prav, da bi politiki, ki kandidirajo za visoke funkcije v naši državi, delali poseben izpit ... Vprašanja, ki jih jaz odpiram v Voditeljih Slovenije, so izpitna vprašanja, na katera bi morali bodoči državniki znati odgovoriti.«
Rupel o Janezu Drnovšku
Odlomek iz knjige: »Drnovšek je bil premišljen, vendar tudi dinamičen politik. Zavedajoč se slovenskih narodnih značilnosti in ljudskih navad je v parlamentu z vključevanjem levih in desnih strank ustvarjal večbarvne koalicije. Nekoč je opozicijskim poslancem, ki so hoteli, da odide s položaja, rekel: 'Saj se boste, če odidem, pobili med sabo.' Predsednik vlade je postal maja 1992 po zaslugi konstruktivne nezaupnice krščanskemu demokratu in podpredsedniku Demosa Lojzetu Peterletu, vendar ga je po naslednjih parlamentarnih volitvah povabil v vlado.«
Je avtor mnogih leposlovnih in esejističnih del
Dr. Dimitrij Rupel (1946) je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral iz sociologije leta 1976 na Brandeis University v ameriškem Bostonu. Leta 1992 je postal redni profesor Univerze v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji Nove revije, tudi njen odgovorni urednik. Leta 1989 je postal predsednik Slovenske demokratične zveze (SDZ) in podpredsednik Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), nato prvi zunanji minister. V prvi polovici leta 2008 je predsedoval Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) Evropske zveze. Je avtor mnogih leposlovnih in esejističnih del. Osebno doživljanje slovenske pomladi je opisal v knjigi Skrivnost države (1992). Najnovejše knjige pa so Železo in žamet (2017), Bomo Prusi ali Rusi? (2018), Podobe iz resničnosti (2022) in Pomen osamosvojitve (2023). Dimitrij Rupel je zaslužni profesor Nove univerze.