V knjigi Približevanje (založba Dobra knjiga), ki jo je Dimitrij Rupel nekajkrat napovedal kot svojo zadnjo knjigo (na predstavitvi v Ljubljani 24. oktobra 2024 je to ponovil, kot je dodal zaradi starosti), je avtor, predvsem v prvem delu, zelo oseben. Sicer kritično ocenjuje razvoj države, ki jo je pomagal ustanoviti in ji je desetletje služil kot zunanji minister.

Spodbudno obdobje do leta 2008

Rupel predstavlja čas po demokratizaciji in osamosvojitvi z različnimi, včasih šokantnimi podrobnostmi, v glavnem pa ga deli na spodbudno obdobje do leta 2008 in na težavnejši poznejši čas, za katerega so značilne vojne, za katere smo, ob koncu hladne vojne, verjeli, da jih ne bo. 

Rupla zanima konec konca hladne vojne, kar seveda pomeni, da se ponavlja politika, ki jo je znameniti in prosluli nemški pravnik in filozof Carl Schmitt imenoval antiteza med prijatelji in sovražniki. Rupel med drugim opozarja, da gre za kulturni boj, v katerem, na strani moči in oblasti, prevladujejo proti-faktične izjave in fake news.

Konec konca hladne ali Putinov ruski imperializem

Na predstavitvi knjige je dejal, da zanj leto 2008 pomeni konec konca hladne vojne (konec hladne vojne se je zgodil s podrtjem berlinskega zidu in osamosvojitvami in demokratizacijami vzhodnoevropskih držav). Namreč, leta 2008 v Bukarešti niso sprejeli Ukrajine in Gruzije v Nato. Od takrat naprej je Putin začel izvajati svojo imperialistično rusko »politiko«, ki jo je leta 2022 nadaljeval z uničujočim napadom na Ukrajino. Od tega napada naprej se je Rusija ločila od zahodnega razvitega sveta in se naslonila na azijski svet.

S predstavitve knjige Približevanje. FOTO: Ivo Žajdela

Presenetil je z obsežno in vsebinsko bogato knjigo

Igor Omerza je knjigo opisal z naslednjimi mislimi: »Ko pomislimo, da je Dimitriju Ruplu po 83 knjigah zmanjkalo pomembnih snovi, nas preseneča z obsežno in vsebinsko bogato knjigo Približevanje. Bralec se s pomočjo pisatelja »lahkotno« sprehodi od avstro-ogrskega Dunaja, preko očetove partizanske zgodbe do Tita, demokratizacije, osamosvojitve in osamosvojene Slovenije. Ne manjkajo tudi razkritja zelo osebnih zadev v povezavi z njegovo preminulo soprogo Marjetico. Skratka, zanimivo in tudi napeto branje, ki nas niti za trenutek ne pusti ravnodušnih.«

Dimitrij Rupel s knjigo Približevanje. FOTO: Ivo Žajdela

Tudi o aktualnem zanikanju in izmikanju vrednot

»Za Ruplovo raziskovanje in približevanje slovenskega življenja v socializmu in v času ustanavljanja države je značilen pristop, ki ga v družboslovju imenujemo opazovanje z udeležbo (participant observation),« o knjigi meni dr. Peter Jambrek. »Takšnih opazovalcev oz. raziskovalcev, ki jih Rupel pa tudi sam imenujeva 'velika generacija', ni veliko. V Približevanju prepoznavam dogodke, ki sem jim bil priča tudi sam in glede katerih lahko rečem, da so predstavljeni na zanesljiv način. Pripoved je še posebej vznemirljiva, ker je dokumentirana z osebnimi, v prvem delu tudi družinskimi izkušnjami. Sicer bi se knjiga lahko imenovala tudi oddaljevanje, saj poroča o aktualnem zanikanju in izmikanju vrednot, ki so postavile in utrdile slovensko državnost. Ruplovo delo ima velik pomen za raziskovanje mednarodnih odnosov, pri čemer je zanimiva tudi avtorjeva razprava o pogledih znamenitega nemškega pravnika Carla Schmitta, ki ugotavlja, da je politika slej ko prej antiteza oz. konfrontacija med prijatelji in sovražniki.

Pomemben vpogled v notranje in zunanje izzive Slovenije

Dr. Igor Senčar pa je napisal, da so zapisi Dimitrija Rupla refleksija njegove osebne poti, zgodovine njegove družine in razmišljanja o slovenski državi. Njegova dela vedno prinašajo pomemben vpogled v notranje in zunanje izzive, s katerimi se je Slovenija soočala na poti do osamosvojitve /in še prej demokratizacije/ in v obdobju po njej. V tej najnovejši knjigi izstopa avtorjeva osebna nota, ki je lahko tudi izzivalna in polemična. Kot taka odpira prostor za razpravo in ponuja priložnost za premislek o tem, kaj pomeni biti majhna, nedavno ustanovljena država v vse bolj zapletenem svetu globalne politike.

Dimitrij Rupel. FOTO: Ivo Žajdela

Doktor sociologije

 Dimitrij Rupel se je rodil 7. aprila 1946 v Ljubljani, kjer je diplomiral (1970) na Filozofski fakulteti. Iz sociologije je 30. maja 1976 doktoriral na Brandeis University v ameriškem Bostonu. Postal je redni profesor Univerze v Ljubljani leta 1992. Bil je med ustanovitelji Nove revije pa tudi njen odgovorni urednik. Leta 1989 je postal predsednik Slovenske demokratične zveze (SDZ) in podpredsednik Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS). V prvi polovici leta 2008 je predsedoval Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) Evropske unije. Je avtor mnogih leposlovnih del. Osebno doživljanje slovenske pomladi je opisal v knjigi Skrivnost države (1992). Najnovejše Ruplove knjige so Železo in žamet (2017), Bomo Prusi ali Rusi? (2018), Podobe iz resničnosti (2022), Pomen osamosvojitve (2023) in Voditelji Slovenije (2024).

1/5